Spol in glasbeno ustvarjanje v begunstvu: Bosansko-hercegovske glasbenice begunke v Sloveniji

Članek obravnava vlogo bosansko-hercegovskih begunk v organizacijskih dejavnostih in glasbenem ustvarjanju dveh begunskih glasbenih skupin (Dertum in Vali) v Sloveniji z začetka devetdesetih let. Ob upoštevanju idej o transformativni moči umetnosti in sočasnem zavračanju identitarne dokse, ki begunsko ustvarjalnost največkrat reducira na begunske težnje po ohranjanju nacionalne/etnične identitete v novih kontekstih, članek prikaže begunske ženske kot kreativne akterke družbenih sprememb. Etnografsko zasleduje njihovo vlogo pri transformaciji tradicionalnega glasbenega žan­ra – sevdalinke, prav tako pa pokaže na njihovo moč pri identitetnih pogajanjih ter spremembah razmerij moči ter razmerij med spoloma, in sicer tako znotraj heterogene bosansko-hercegovske begunske skupnosti kot tudi onkraj njenih – z migracijsko politiko – začrtanih meja.
KLJUČNE BESEDE: begunke, glasbeno ustvarjanje, umetnost in sprememba, odnosi med spoloma, sevdalinka, Bosna in Hercegovina, Slovenija

POVZETEK

Begunska glasbena ustvarjalnost ostaja obrobna tema v raziskovanju migracij. Pričujoči članek bosansko-hercegovske begunke v Sloveniji v začetku devetdesetih let 20. stoletja obravnava kot glasbenice in organizatorke glasbenih dejavnostih. Obenem obravnava njihovo pogajanje o spolni identiteti, ki ga je omogočalo glasbeno ustvarjanje. V središču raziskave sta glasbeni skupini Dertum in Vali, nastali v Ljubljani kot del širšega begunskega delovanja, v obeh pa so pomembno vlogo odigrale prav begunke. Tako se članek pridružuje tistim raziskavam migracijskih procesov, ki upoštevajo vlogo spola, obenem pa raziskavam, ki se posvečajo vlogi umetnosti in glasbe pri soočanju z begunstvom. Članek ugotavlja, da je v obravnavanem obdobju slovenska migracijska politika beguncem omejevala dostop do dela, moške in ženske pa postavljala v neenak položaj na trgu dela, s čimer so se medspolna razmerja spreminjala. Kot osnovo za razumevanje transformacije medspolnih razmerij članek jemlje spolne vloge v Bosni in Hercegovini v času Jugoslavije in po njej. V procesu spreminjanja medspolnih razmerij je za segment beguncev igralo pomembno vlogo glasbeno ustvarjanje, s katerim so glasbenice spreminjale lastno pozicijo v begunski skupnosti, obenem pa so aktivno vplivale na percepcijo in sprejemanje beguncev in begunk v slovenski družbi. Članek prikaže okoliščine begunstva in osebne motive za glasbeno delovanje izbranih glasbeno aktivnih begunk. Posebno pozornost namenja glasbeni obliki sevdalinki kot domnevno »avtentični« bosansko-hercegovski glasbi, ki sta jo v svojem repertoarju imeli obe obravnavani glasbeni skupini. Ker so medspolna razmerja vpisana tudi v obravnavano glasbeno tradicijo, je njeno preobražanje v razmerah begunstva puščalo določene sledi v razmerjih znotraj begunske skupnosti.