»Pesmi iz domovine« – Izvedba popularne glasbe med potomci slovenskih beguncev v Argentini: Primer »Slovenskega Inštrumentalnega Ansambla«

Članek z antropološkega stališča obravnava izbor, preobrazbo in odkrivanje slovenskega popularnega glasbenega žanra v skupnosti slovenskih beguncev v Argentini. V želji po nadaljevanju kulturnega udejstvovanja svojih prednikov in iz odgovornosti za ohranjanje korenin in socialnega spomina so potomci ustvarili »zamišljeno skupnost«. Avtorica glasbo analizira kot način sodobnih narodnih praks, s katerimi potomci ohranjajo slovenstvo, s predstavitvijo narodno-zabavnega »Slovenski Inštrumentalni Ansambel« pa analizira vpliv migracijskih in spominskih procesov na njihovo življenje in glasbeno ustvarjalnost, zanima pa jo tudi način prisvojitve glasbe in besedila, ki izvirata izdomovine njihovih prednikov.
KLJUČNE BESEDE: popularna in narodno-zabavna glasba, prisvojitev, diaspora, identiteta, socialni spomin, Argentina

POVZETEK

Članek predstavi primer narodno-zabavne skupine »Slovenski Inštrumentalni Ansambel«, s pomočjo katerega ponazori, kako so migracijski in spominski procesi vplivali naživljenje in glasbeno ustvarjalnost glasbenikov, pa tudi na celotno skupnost slovenskih beguncev in njihovih potomcev v Argentini. Skozi antropološko perspektivo analizira izbor, preobrazbo in odkrivanje slovenskih popularnih glasbenih oblik v izseljenski skupnosti. V tej skupnosti so mnogi želeli nadaljevati kulturne prakse svojih prednikov in ohraniti socialni spomin, da bi lahko »glasbeno« uprizarjali svojo slovenskost. Ta proces je v članku ilustriran s pomočjo primera narodno-zabavne glasbene skupine »Slovenski Inštrumentalni Ansambel«. Analiza primera izbrane glasbene skupine pokaže, da glasba ni samo vsakodnevna praksa posameznikov, pač pa tudi skupnosti. Popularna glasba je sestavni del kulturne in politične konstrukcije »zamišljene skupnosti« v transnacionalnem dinamičnem kontekstu povezanosti in vključenosti migrantskih skupnosti, ki združujejo »stare«in »nove« svetove. Izvajanje slovenske narodno-zabavne glasbe je za skupnost pomembno zato, ker ustvarja stereotipizirano obliko drugačnosti znotraj argentinske družbe. Glasbene identitete so v odnosu do preteklosti in politike konstruirane preko spominov, pripovedi,mitologije domovine in skupinske zavezanosti ohranjanju ter razvijanju slovenske izseljenske skupnosti v Argentini.