Drugost in žrtvenost v tabloidnem tisku: primer »begunske krize« v »Slovenskih novicah«

Članek s pomočjo kritične analize diskurza obravnava predvsem jezikovne načine, s pomočjo katerih so migranti konstruirani v osrednjem in najbolj branem slovenskem dnevniku – Slovenskih novicah. Ker se Slovenske novice žanrsko umeščajo med tabloide, članek najprej opredeli elemente tabloidov, nato pa s pomočjo empirične študije pokaže, kako so bili v obdobju med 20. 8. 2015 in 31. 12. 2015 migranti konstruirani kot »drugi«, Slovenci pa kot žrtve. S pomočjo analize avtorica ugotavlja, da tabloidni diskurz preigrava predvsem binarne dihotomije med »nami kot tistimi, ki poosebljamo žrtve, heroje in heroizirane žrtve, in »njimi«, ki za večinsko populacijo poosebljajo kulturno in varnostno grožnjo.
KLJUČNE BESEDE: migracije, tabloid, Slovenske novice, drugačenje, žrtev

POVZETEK

Prispevek se osredotoča na analizo reprezentacij begunske krize in migrantov v Sloveniji leta 2015. S pomočjo kritične analize diskurza prispevek obravnava predvsem jezikovne načine, s pomočjo katerih so migranti konstruirani v osrednjem in najbolj branem slovenskem dnevniku Slovenske novice. Ker se Slovenske novice žanrsko umeščajo med tabloide, članek najprej opredeli elemente tabloidov, predvsem pa tabloidnega diskurza, nato pa s pomočjo empirične študije pokaže, kako so bili s pomočjo tabloidnosti v izbranem obdobju med 20. 8. 2015 in 31. 12. 2015 migranti konstruirani kot »drugi«. Izbrano obdobje časovno sovpada s t. i. »begunsko krizo« v Sloveniji leta 2015. S pomočjo analize avtorica ugotavlja, da tabloidni diskurz preigrava predvsem binarne dihotomije med »nami« kot tistimi, ki poosebljamo žrtve, heroje in heroizirane žrtve, in »njimi«, ki za večinsko populacijo po­osebljajo kulturno in varnostno grožnjo. V analitičnem delu skozi reprezentacije migrantov identificira migrante kot tiste, ki za večinsko populacijo predstavljajo kulturno grožnjo. To se kaže v konstruiranju kulturne drugačnosti migrantov, pri čemer so migranti reprezentirani kot umazani in pretkani. Nadalje analiza ugotavlja, da so migranti reprezentirani tudi kot varnostna grožnja, pri čemer je poudarjen predvsem strah pred migranti, povezanimi s terorizmom. Navsezadnje so migranti reprezentirani tudi kot žrtve, pri čemer novinarski teksti vzpostavljajo razliko med »pravimi« migranti – sirskimi družinami, ki so upravičeni do statusa žrtve, in ekonomskimi migranti – mladimi moškimi iz Afganistana, Iraka in Irana, ki jih prikazujejo kot oportuniste in »neprave« žrtve. Članek sklene z razpravo o pomenu statusa žrtve, saj se žrtev kaže kot osrednja kategorija novinarskih prispevkov. Kot žrtve namreč nastopajo tako begunci kot tudi večinska populacija. Pri konstruiranju žrtve se kot osrednje sestavine tabloidnega diskurza kažejo predvsem moraliziranje, upovedovanje skozi osebne zgodbe, senzacionalizem, pretirana čustvenost ipd.