Določanje najboljših koristi mladoletnih migrantov brez spremstva v Sloveniji

Članek se ukvarja z mladoletniki brez spremstva, to je z mladoletniki, ki so v pravni terminologiji opredeljeni kot mladoletni državljani tretjih držav in so na območju Slovenije sami, brez staršev ali zakonitega zastopnika. V Sloveniji imajo mladoletni migranti brez spremstva različne statuse, med katerimi vsak vsebuje različne zakonske določbe ter praktične določitve otrokovih najboljših koristi, ki naj bi bile usklajene s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah. Članek ponuja tudi pregled vključevanja načela otrokovih najboljših koristi v nacionalno zakonodajo in druge formalne predpise, ki določajo postopke in obravnave omenjenih skupin otrok. Obenem obravnava način sprejemanja zakonskih ukrepov, njihovega izvajanja ali nadzorovanja ter kako strokovnjaki v različnih formalnih postopkih razumejo in določajo načelo najboljše koristi otroka.
KLJUČNE BESEDE: mladoletni migranti brez spremstva, otrokova najboljša korist, migracije, otroci

POVZETEK

V prvem delu članka avtorja predstavita koncept otrokovih najboljših koristi ter ključne evropske in preostale mednarodne dokumente, ki so podlaga za opredelitve omenjenega načela v primerih obravnav mladoletnih migrantov brez spremstva. Sledi analiza slovenske zakonodaje, ki določa postopke v zvezi z mladoletnimi migranti brez spremstva. Cilj analize je ugotoviti, na kakšen način je načelo najboljše koristi otroka umeščeno v pravni okvir. Avtorja ugotavljata, da je v področni zakonodaji to načelo integrirano le do določene mere, nekoliko bolje v primerih postopkov prosilcev za mednarodno zaščito ali mladoletnikov, ki imajo enega od statusov mednarodne zaščite, in mnogo manj, ko govorimo o mladoletnikih, ki (še) niso obravnavani kot prosilci za mednarodno zaščito. V obeh primerih manjka celovitejša in natančnejša opredelitev, kako naj se načelo upošteva v praksi. V drugem delu so predstavljeni rezultati intervjujev s strokovnjaki, ki so udeleženi v obravnavo ali vsakdanje življenje mladoletnih migrantov brez spremstva. Rezultati so pokazali več relevantnih težav glede določanja najboljših koristi mladoletnih migrantov brez spremstva. Prvič, da je upoštevanje načela otrokove najboljše koristi običajno odvisno od osebe, ki otroka trenutno obravnava (npr. policist, odločevalec v postopku pridobivanja mednarodne zaščite, socialni delavec, zakoniti zastopnik ipd.); drugič, da je treba poudariti pomanjkljivosti trenutnega sistema delovanja zakonitih zastopnikov (npr. plačilo je omejeno zgolj na najosnovnejše naloge v postopku, kar posledično pomeni, da sistem spodbuja, da bi zakoniti zastopniki zagotavljali le najnujnejšo skrb za uresničevanje otrokovih pravic), navsezadnje pa, da so mladoletni migranti v postopkih obravnavani najprej kot tujci in šele potem kot otroci. Avtorja poudarjata tudi marginalnost obravnavane teme v slovenskem znanstvenem prostoru.