44 / 2016
Marina Lukšič-Hacin
Teoretska tematizacija koncepta multikulturalizma skozi Taylorjevo politiko prepoznanja
Na sodobne razprave o multikulturalizmu, pa če govorimo o zagovornikih ali ostrih kritikih koncepta, je močno vplivala razprava Charles Taylorja z naslovom Multiculturalism and 'The Politics of Recognition' (1992). V ospredje je postavila nujnost pravice do prepoznanja in identitete, ki jima je predpostavljeno univerzalno dostojanstvo. V prispevku skušam odgovoriti na vprašanje, kje – v povezavi s Taylorjevo razpravo – lahko tičijo razlogi za sedanje težave koncepta multikulturalizma in kakšni so predlogi za alternativne poti iz nastalih paradoksalnih okoliščin.
KLJUČNE BESEDE: multikulturalizem, prepoznanje, identiteta, razlika, Charles Taylor, raznolikost
Več ...
POVZETEK
TEORETSKA TEMATIZACIJA KONCEPTA MULTIKULTURALIZMA SKOZI TAYLORJEVO POLITIKO PREPOZNANJA
Marina LUKŠIČ HACIN
Danes se pogosto dokazuje, da je teorija multikulturalizma ali zašla v slepo ulico ali da je preživeta. Težave teorije multikulturalizma so povezane predvsem s kompleksnostjo obravnavanega stanja, saj je kompleksna že sama realnost, ki jo multikulturalizem želi zajeti. Ob tem pa je teorija multikulturalizma izvedena iz bazičnih konceptov, kot so npr. kultura, spol, razlika, enake možnosti, pravičnost itd., ki jih različni avtorji različno opredelijo in so tako različne tudi njihove definicije multikulturalizma. Na sodobne razprave o multikulturalizmu, pa če govorimo o zagovornikih ali ostrih kritikih koncepta, je močno vplivala razprava Charles Taylorja z naslovom Multiculturalism and 'The Politics of Recognition' (1992). V ospredje je postavila nujnost pravice do prepoznanja in identitete, ki jima je predpostavljeno univerzalno dostojanstvo. Danes se pojmu dostojanstva v razpravi o multikulturalizmu nihče več ne more izogniti, hkrati pa se pogosto pozablja, da je dostojanstvo egalitaren koncept, utemeljen na univerzalni ravni ob predpostavki soglasja o temeljnih človekovih pravicah; šele kot tak omogoča zaščito pravic do razlike. V prispevku me zanima, kako je dostojanstvo definirano pri Taylorju, kako razume razliko in kakšen je odnos med njima? Ali ju Taylor razume kot absolutni kategoriji ali ju postavlja v vzajemno soodvisnost? Predvsem pa je danes pomembno vprašanje, kako razumeti pravico do razlike in ali ima pravica do razlike meje – tako na ravni posameznika kot skupnosti.