Liberalni lingvistični obrat: pregled Kymlickovega argumenta svobode

Članek ponovno premisli glavni Kymlickin argument zveze med liberalizmom in multikulturalizmom: da liberalno vrednotenje svobode zahteva kulturni kontekst izbire. Hkrati članek pokaže, da ta argument svobode temelji na romantični filozofiji jezika. Kritiki  omenjenega argumenta so namreč poudarili, da svobode ne zagotavlja nujno posameznikova lastna kultura, temveč jo lahko omogoči katerakoli kultura. Avtor na omenjene kritike poda romantično-Kymlickijanski odgovor, s katerim pokaže prepletenost posameznikovih življenjskih odločitev s tisto kulturo, ki določa njegov kontekst izbire. Toda medtem ko ta današnje posameznike varuje pred asimilacijo, prihodnjim generacijam ne preprečuje izbire dodatnega kulturnega konteksta. Počasni medgeneracijski asimilacijski projekti niso nujno zaskrbljujoči, saj lahko poleg omogočanja svobode prispevajo k uresničevanju z identiteto nepovezanih vrednot.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, romanticizem, Herder, asimilacija, skupinske pravice, multikulturalizem

POVZETEK

LIBERALNI LINGVISTIČNI OBRAT: PREGLED KYMLICKOVEGA ARGUMENTA SVOBODE

Helder DE SCHUTTER

Podobno kot je knjiga A Theory of Justice Johna Rawlsa izhodiščno delo teorije pravičnosti, predstavlja knjiga Willa Kymlicke, Liberalism, Community and Culture eno od najpomembnejših del na vsebinskem področju varovanja manjšin ter ostalih etnokulturnih skupin oz. kulturne pravičnosti nasploh. V tej knjigi (ter podrobneje v svoji knjigi Multicultural Citizenship) je Kymlicka artikuliral teorijo manjšinskih pravic, ki ponudi alternativo standardnemu liberalnemu pojmovanju državljanske enakosti ter s tem povezano razumevanje kulturne različnosti. Članek ponovno premisli glavni Kymlickin argument zveze med liberalizmom in multikulturalizmom: da liberalno vrednotenje svobode zahteva kulturni kontekst izbire. Hkrati članek pokaže, da ta argument svobode temelji na romantični filozofiji jezika. Kritiki  omenjenega argumenta so namreč poudarili, da svobode ne zagotavlja nujno posameznikova lastna kultura, temveč jo lahko omogoči katerakoli kultura. Avtor na omenjene kritike poda romantično-Kymlickijanski odgovor, s katerim pokaže prepletenost posameznikovih življenjskih odločitev s tisto kulturo, ki določa njegov kontekst izbire. Toda medtem ko ta današnje posameznike varuje pred asimilacijo, prihodnjim generacijam ne preprečuje izbire dodatnega kulturnega konteksta. Počasni medgeneracijski asimilacijski projekti niso nujno zaskrbljujoči, saj lahko poleg omogočanja svobode prispevajo k uresničevanju z identiteto nepovezanih vrednot.