Negotovi teoretični temelji kulturnih pravic

Prispevek se ukvarja s knjigo Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ki skuša pojasniti pomen kulturne identitete za ljudi ter način, na katerega bi jo lahko sprejela liberalna teorija. V knjigi je avtor trdil, da si manjšinske kulture zaslužijo določene pravice, ki jim pomagajo preživeti, in da je kulturna pripadnost tako pomembna dobrina, da se je liberalna politična teorija zmotila, ko jo je spregledala. Za spoznanje, da je samospoštovanje večine ljudi povezano s kulturno pripadnostjo in da za sprejemanje odločitev potrebujejo varen kulturni kontekst, jo je bilo treba dopolniti. Vendar pa argument po samospoštovanju v njegovi poznejši knjigi Multicultural Citizenship zbledi, saj v njej bolj poudarja večje, z jezikom omejene kulturne skupine. V članku se osredotočam na premik, ki ga je Kymlicka naredil v novejši knjigi, z utemeljitvijo, da so popravki argumenta v knjigi Liberalism, Community and Culture sicer nujni, vendar pa to ni v njegov prid.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, kulturne pravice, multikulturalizem, liberalizem, manjšine, nacionalizem, skupnost, pluralizem, kultura

POVZETEK

NEGOTOVI TEORETIČNI TEMELJI KULTURNIH PRAVIC

Jeff SPINNER HALEV

V knjigi Liberalism, Community and Culture je Will Kymlicka trdil, da si manjšinske kulture zaslužijo določene pravice, ki jim pomagajo preživeti. Prav tako je trdil, da je kulturna pripadnost tako pomembna dobrina, da se je liberalna politična s tem, da jo je spregledala,  zmotila. Treba jo je bilo dopolniti, da bi lahko prepoznali, da je samospoštovanje večine ljudi povezano s kulturno pripadnostjo. S trditvijo, da je zaščita določenih skupin pomembna za zagotovitev in okrepitev individualne avtonomije, je Kymlicka predstavil novo liberalno teorijo, ki je v politični teoriji ustvarila pomembno novo literaturo. Vendar pa je dopolnitev argumenta na koncu povzročila spremembo v tem, kaj konstituira skupino in kakšne pravice naj bi te imele. Trdim namreč, da so teoretična izhodišča njegovega argumenta s tem, da je z leti svoj argument spremenil, še zlasti v knjigi Multicultural Citizenship iz leta 1995, postala manj jasna. S preoblikovanjem svojega argumenta je Kymlicka nekatere skupine podprl bolj kot druge. To je pragmatično sicer smiselno, saj ne morejo biti vse skupine deležne močne podpore, vendar pa so teoretični razlogi za novo razlikovanje vse prej kot zadovoljivi.