Migranti povratniki v republiki Makedoniji: Vprašanje reintegracije

IZVLEČEK

Republika Makedonija se sooča s povečanim tokom povratnikov, ki so bili zakoniti ali nezakoniti migranti v tujini. Zato družba prepoznava vprašanja njihove socialne, ekonomske in kulturne reintegracije v družbo. Da bi se odzvali na potrebe povratnikov, je vlada pripravila Program za reintegracijo povratnikov v skladu z dogovori o ponovnem prevzemu oseb. Pričakujemo, da bo Program pripomogel k dejavnostim nevladnih organizacij pri bolj organizirani pomoči povratnikom in njihovim družinam pri njihovi prostovoljni ali prisilni vrnitvi.

KLJUČNE BESEDE: nezakonita migracija, reintegracija, prostovoljna in prisilna vrnitev, migranti povratniki, dogovori o ponovnem prevzemu oseb

POVZETEK

MIGRANTI POVRATNIKI V  REPUBLIKI MAKEDONIJI: VPRAŠANJE REINTEGRACIJE

Suzana BORNAROVA

Makedonija je tradicionalno država emigracije in procesi emigracije v njej kontinuirano potekajo za- dnjih pet desetletij. Najintenzivnejša emigracija je bila opažena v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Časovni interval od leta 1990 do danes pa je značilno obdobje, v katerem je bil zaznan najmoč- nejši emigracijski val od začetka ekonomske emigracije. Obdobje tranzicije, zniževanje življenjskega standarda, visoka stopnja nezaposlenosti in naraščajoča revščina so potisnili velik del makedonskega prebivalstva v iskanje nezakonitih poti za izseljevanje v tujino, pretežno proti bolj razvitim evropskim državam. Zaradi restriktivnih politik priseljevanja v teh državah se je velik del makedonskih državljanov, ki so protizakonito bivali v tujini, vrnil v Makedonijo, bodisi zaradi pomoči pri prostovoljnem vračanju bodisi zaradi postopkov prisilnega vračanja.

Povratniki, posebej tisti, ki se vrnejo po dolgem obdobju bivanja v tujini, se ob vrnitvi soočajo s številnimi težavami, s katerimi se ni nihče primerno ukvarjal. Dostop do sistemov socialnega varstva, zdravstvenega varstva, trga dela in izobrazbe je pogosto otežen. V položaju, ko nimajo podpornih mehanizmov, ki bi jim olajšali reintegracijo v družbo, so povratniki in njihove družine izpostavljeni tveganju, da zdrsnejo v revščino, družbeno izključenost in ponovno emigracijo. Še posebej ranljivi so otroci in starejši. Integracija v izobraževalni sistem je eden izmed ključnih izzivov, s katerimi se ob vrnitvi srečajo otroci. Do tega pride zaradi neenakega začetnega položaja, ki je posledica potrebe po prilagoditvi sistemu in izobraževalnemu okolju, pa tudi jezikovnim pregradam, ki vplivajo na izobraževalne dosežke otrok. Za starejše povratnike pa je ključno zagotavljanje socialne varnosti (torej pokojnine) in socialnega skrbstva. Kljub temu v Makedoniji do nedavnega ni bilo uradne politike, oblikovane za reguliranje migra- cijskih gibanj in za pomoč vračajočim se migrantom. Ob odsotnosti sistematičnega in organiziranega odziva države na reintegracijske probleme povratnikov to vrzel trenutno premošča angažiranost raz- ličnih nevladnih organizacij. CARITAS in IOM sta pri zagotavljanju podpore za makedonske državljane – povratnike najbolj dejavni.

Leta 2010 je Vlada republike Makedonije sprejela Program za reintegracijo povratnikov v skladu s sporazumi o ponovnem prevzetju oseb. Namen programa je podpora uvajanju sporazuma z EU o ponovnem prevzetju nezakonitih migrantov, pa tudi uvajanje drugih sporazumov o prevzetju oseb s tretjimi državami. Upravičenci Programa so povratniki, državljani Makedonije, ki ne – ali ne več – izpolnjujejo pogojev za vstop, navzočnost ali bivanje v drugi državi in so v postopku ponovnega prevzetja v skladu z dogovori o ponovnem prevzetju, pa tudi prostovoljni povratniki. Progam nudi najrazličnejše oblike pomoči in podpore povratnikom na različnih področjih: zagotavljanje pravne pomoči in podpora pri pridobivanju oseb- nih dokumentov, socialna zaščita, ekonomska podpora/zaposlitev, zdravstvena oskrba in izobraževanje.