34 / 2011
Ana M. Sobočan
Mednarodne posvojitve in migracije: Presečišča in izzivi. Primer Slovenije
IZVLEČEK
Avtorica v prispevku raziskuje položaj mednarodno posvojenih otrok v državi, v katero so bili posvo- jeni. Z raziskovanjem načinov, na katere posamezenik postane del določene nacionalne skupnosti in/ ali kulture, s povzemanjem raziskav na področju mednarodnih posvojitev in etnizacije kot tudi možnih strategij za ravnanje dokazuje, da pripisana pripadnost zahteva več kot le državljanski status ali pravno legalizirane sorodstvene vezi.
KLJUČNE BESEDE: mednarodne posvojitve, sorodstvene vezi, migranti, nacionalnost, identiteta
Več ...
POVZETEK
MEDNARODNE POSVOJITVE IN MIGRACIJE: PRESEČIŠČA IN IZZIVI. PRIMER SLOVENIJE
Ana M. SOBOČAN
Prispevek se v kontekstu mednarodnih posvojitev otrok dotika tem migracije, identitete in narodne pripadnosti. Mednarodna posvojitev otrok je mesto, kjer skozi izkušnje in etnično identiteto staršev in otrok lahko opazujemo, preučujemo in se lotevamo presečišč in ločnic, s katerimi so povezane in jih ustvarjajo sorodstvene vezi in narodna pripadnost. Ena od osrednjih tematik v ospredju je, na kakšen način in do katere mere se ob tem ustvarjajo, reproducirajo in subvertirajo etnične identitete in s tem tudi družbena vključenost/izključenost, rasizem, nacionalizem, itd. Povedano preprosteje, gre za razumevanje, kako se ustvarja in vzdržuje ločevanje med »mi/oni« in kako se te ločnice prevprašujejo in preoblikujejo. Prispevek podpirajo intervjuji z osebami, ki so v Sloveniji posvojile otroka iz tujine: predstavljeni so izseki iz teh intervjujev in kratke razprave o njih. Tuje raziskave o mednarodnih posvojitvah predstavljajo nekatere od številnih idej, izhajajočih iz študij o položaju otrok, ki so bili v svetu (predvsem v ZDA) mednarodno posvojeni, pa tudi strategije in načine ravnanja, ki so lahko koristni za otroke in mlade pri soočanju s svojim dvojnim položajem (obenem »tujci« in »domači«). Učinkov kot tudi odgovornosti okolja, v katerem ti otroci in mladi živijo, se ne sme zanemariti; dejstvo, da je njihova »pripadnost« omejena, je posledica njihove izključenosti na podlagi družbenih praks in drže.