Dejavniki socialne integracije priseljencev v Španiji med teorijo in prakso: primer mesta Jerez de la Frontera

IZVLEČEK
Španija je vedno zavzemala velik del mednarodnih migracijskih tokov. Najsi bo to odseljevanje ali priseljevanje, veliko Špancev je svoj dom našlo v tujini, prav tako pa je Španija postala nov dom za držav­ljane mnogih držav, pri čemer se pričujoča raziskava osredotoča na slednje. Članek preučuje špansko priseljensko zakonodajo in integracijo priseljencev. Pri tem se predvsem posveča dejavnikom socialne vključenosti in uspešnosti integracije v špansko družbo. Jedro predstavlja analiza rezultatov desetih poglobljenih intervjujev s priseljenci različnih kulturnih in narodnostnih ozadij, pri čemer vsi vprašani prebivajo v mestu Jerez de la Frontera. Dodatno so predstavljeni rezultati analize treh poglobljenih intervjujev z zaposlenimi, ki delajo s priseljenci. Večina slednjih pride pripravljenih. V Španiji že imajo prijatelje ali sorodnike, ki jih podpirajo finančno, pri pridobivanju bivalnih in delovnih dovoljenj ter jim tako pomagajo pri vključevanju v družbo in pri iskanju dela. 
KLJUČNE BESEDE: španska priseljenska zakonodaja, integracija priseljencev, razlogi za migracije, Jerez de la Frontera, poglobljeni intervjuji

POVZETEK
DEJAVNIKI SOCIALNE INTEGRACIJE PRISELJENCEV V ŠPANIJI MED TEORIJO IN PRAKSO: PRIMER MESTA JEREZ DE LA FRONTERA
Asja PEHAR

Pričujoči članek preučuje dejavnike, ki vplivajo na integracijo migrantov v mestu južne Španije, Jerez de la Frontera. Skozi oris zgodovine migracij v Španiji, španske priseljenske zakonodaje in področja integracije migrantov so predstavljene nekatere značilnosti sodobnih migracij v Španiji. V ospredje raziskave so postavljene tri skupine dejavnikov: (1) španska priseljenska zakonodaja in predpisi, (2) socialne integracijske dejavnosti, (3) razlogi za migracijo v povezavi z migrantskimi družbenimi omrežji. Medtem ko igra veliko vlogo pri pridobivanju dovoljenj za bivanje in delovnih dovoljenj migrantov izvor oziroma državljanstvo (državljani t. i. razvitih držav – članice EU, ZDA, lažje pridobijo npr. dovoljenje za bivanje kot državljani t. i. nerazvitih držav), so še večjega pomena njegova finančna sredstva, s katerimi lahko dokaže, da je sposoben sam skrbeti zase in za svojo družino, če je slednja migrirala za njim in tako ne bo v breme državi. Ker večina migrantov tovrstnih sredstev nima, mora za pridobitev dovoljenj predložiti pogodbo o zaposlitvi, kar pa je z visoko stopnjo brezposelnosti v Španiji težko dosegljiv kriterij. Tako se veliko migrantov znajde v položaju z neurejenimi dokumenti in delom na črno. Posledično je otežena oziroma onemogočena tudi njihova integracija v širše družbeno okolje, manj se udeležujejo tečajev španskega jezika in drugih aktivnosti, ki bi jim olajšale socialno integracijo. Članek skozi poglobljene intervjuje s strokovnjaki in z migranti različnih narodnosti ugotavlja, da je brezposelnost ena izmed večjih težav, s katero se soočajo migranti v Jerezu in ta tudi najbolj otežuje njihovo socialno in ekonomsko integracijo. Vrzel v integraciji, ki nastane zaradi pomanjkanja zaposlitev, skušajo zapolniti tako lokalne občinske kot tudi nevladne organizacije z aktivnostmi, računalniškimi in jezikovnimi tečaji ter usposabljanji. Tovrstnih aktivnosti se sicer pogosteje udeležujejo migranti, ki so odšli prostovoljno;  ti se tudi hitreje in lažje integrirajo. Veliko jih je namreč v Španiji že vzpostavilo stike oziroma že poznajo nekoga iz širše ali ožje družine, ki jim nato pri prihodu v novo okolje pomaga pri pridobivanju dovoljenj in nadaljnji integraciji.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.