Hrvaška etnična društva v Sloveniji: zgodovinski kontekst in etnični položaj

IZVLEČEK
Hrvaška etnična društva v Sloveniji: zgodovinski kontekst in etnični položajČlanek obravnava institucije hrvaške etnične skupine v Sloveniji. Osredotoča se na združevanja hrvaških društev, na Zvezo društev kot osrednjo organizacijo, v katero se je povezalo enajst društev. Uporabljen je vprašalnik, ki so ga izpolnili vodje hrvaških društev, ter diskurzivna analiza časopisnih in spletnih člankov o hrvaški etnični manjšini v Sloveniji. Model etničnega položaja je teoretsko-opazovalni model, ki omogoča umestitev etničnega položaja v ustrezen sinhroni (prostorski) in diahroni (zgodovinski) kontekst. Aktivnosti in organizacijska struktura hrvaških društev so v največji meri odvisne od etničnega položaja v Sloveniji kot državi gostiteljici pa tudi v širšem okolju regije in Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, hrvaška etnična društva, etnični položaj, nacionalne manjšine

POVZETEK
HRVAŠKA ETNIČNA DRUŠTVA V SLOVENIJI: ZGODOVINSKI KONTEKST IN ETNIČNI POLOŽAJ
Marina PERIĆ KASELJ, Aleksandar VUKIĆ, Jelena Zlatković WINTER

Članek obravnava institucije hrvaške etnične skupine v Sloveniji. Osredotoča se na združevanja hrvaških društev, na Zvezo društev kot osrednjo organizacijo, v katero se je povezalo enajst društev. Uporabljen je vprašalnik, ki so ga izpolnili vodje hrvaških društev, ter diskurzivna analiza časopisnih in spletnih člankov o hrvaški etnični manjšini v Sloveniji. Model etničnega položaja je teoretsko-opazovalni model, ki omogoča umestitev etničnega položaja v ustrezen sinhroni (prostorski) in diahroni (zgodovinski) kontekst. Evropska komisija je v svojem poročilu večkrat poudarila, da je v Sloveniji uveljavljena najvišja stopnja ustavne zaščite in ureditve posebnih pravic avtohtonih etničnih skupnosti (manjšin), čeprav obstajajo v praksi težave z njihovo implementacijo, zlasti glede romske skupnosti. V nasprotju z mnenjem evropskih opazovalcev kot sociologi menimo, da so dejanja in diskurzi, ki opisujejo ta dejanja slovenskih državnih institucij kot tudi etničnih skupnosti, odvisna od etničnega položaja v Sloveniji, širši regiji in Evropski uniji. Analizirali smo odgovore, ki smo jih dobili iz vprašalnikov in intervjujev, opravljenih s predstavniki hrvaških društev v Sloveniji, in pridobili vpogled v »alternativni opis« etničnega položaja v Sloveniji. Diskurz hrvaške manjšine v Sloveniji se razvija okrog različnih tem: prva in najpomembnejša tema je izražanje lojalnosti slovenski domovini in državi, občutenje bližine in prijateljstva s slovenskimi ljudmi. Verjamemo, da se je tudi občutje prizadetosti in nezaupanja zaradi nepriznavanja hrvaških kolektivnih pravic v Sloveniji razvilo iz občutja prijateljstva. Druga tema je zgodovinsko in znanstveno utemeljevanje hrvaške avtohtonosti v Sloveniji, s katero naj bi dosegli ustavnopravno priznanje statusa nacionalne manjšine in vseh pripadajočih pravic in dolžnosti, tako kot jih imata italijanska in madžarska nacionalna manjšina. Tretja tema je državna in asimilacijska politika. Prav tako člani hrvaške skupnosti poudarjajo pomen pestre kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti, ki sta usmerjeni v dobro sodelovanje in razumevanje s slovenskim prebivalstvom. Vse to izvajajo z minimalnimi finančnimi sredstvi, ki jih dobijo od slovenske in hrvaške države.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.