Družbeni in prostorski vidiki turizma iskanja korenin v Sloveniji: Primer slovensko-ameriške izseljenske skupnosti

IZVLEČEK

V svetu že uveljavljeni izraz »turizem iskanja korenin«, s katerim označujemo turistične obiske izseljen- cev in njihovih potomcev v državi prednikov, je v Sloveniji kljub dejstvu, da zunaj meja Republike Slovenije živi preko 300.000 oseb slovenskega porekla, še relativno nepoznan. Avtorja v prispevku uvodoma predstavita poglavitne značilnosti tega segmenta turistične industrije, v nadaljevanju pa podajata izbrane ugotovitve študije, ki je preučila družbene, kulturne in geografske vidike turističnega obiska slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Združenih držav Amerike v Sloveniji. Raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov in je zajemala 150 pričevanj anketirancev iz 25 ameriških zveznih držav, je pokazala, da imajo obiski pomemben vpliv na dojemanje posameznikove družinske dediščine, zaradi česar so turistična potovanja v nekaterih primerih postala intenzivna čustvena romanja.

KLJUČNE BESEDE: turizem iskanja korenin, slovensko-ameriška izseljenska skupnost, Slovenija, značilnosti turističnih obiskov

Zanimanje za preučevanje posameznikove dediščine in obiskovanje izvorne dežele prednikov je v veliki meri spodbudilo leta 1976 izdano literarno delo temnopoltega ameriškega pisatelja Alexandra Haleya z naslovom: Korenine – saga o ameriški rodovini, kateremu je sledila tudi odmevna televizijska serija z naslovom Roots.

Omenjena spoznanja so vodila avtorja prispevka k zasnovi študije, s katero je želel preučiti najrazličnejše vidike turističnega obiska slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Združenih držav Amerike v Sloveniji. Omenjena izseljenska skupnost obsega preko 170.000 oseb slovenskega porekla in je poznana po dolgoletni tradiciji, precejšnji stopnji koherence, učinkoviti organizacijski strukturi ter splošnem prizadevanju za ohranitev slovenske identitete. Po končanem zbiranju pričevanj posameznikov s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov sta avtorja izbrana spoznanja strnila v pričujočo razpravo, ki povzema glavne značilnosti tovrstnih obiskov. Te sta predstavila v štirih tematskih sklopih, ki se nanašajo na motive za potovanje, povprečno dobo bivanja ter pogostnost in način potovanja, socialne vidike potovanja ter geografske in kulturne izkušnje.

Avtorja v zaključku ugotavljata, da je treba pojav turizma iskanja korenin deloma razumeti kot pro- dukt evolucijskega razvoja oblik ohranjanja etnične identitete, ki so nekdaj vključevale druženje v etničnih društvih in verskih središčih ter učenje slovenskega jezika in prebiranje najrazličnejših v slovenskem jeziku napisanih publikacij. Potovanja v domovino staršev oziroma prednikov v tem pogledu ponujajo nadgradnjo in so zlasti za mlajše generacije edinstvena življenjska izkušnja, ki jim na interaktiven način približa družinsko in narodnostno dediščino.