POVZETEK
ALI SE DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV V SLOVENIJI SOOČAJO S PREDSODKI IN DISKRIMINACIJO?
Sara BREZIGAR
Članek ponuja vpogled v rezultate študije o integraciji državljanov tretjih držav (DTD), ki živijo v Sloveniji. Študijo so izvajali raziskovalci Inštituta za narodnostna vprašanja v letih 2008 in 2009 in je temeljila na 21 poglobljenih intervjujih z DTD in na izvedbi fokusnih skupin z večinskim prebivalstvom (40 intervjuvancev).
Namen prispevka ni celovito prikazati izsledke študije, temveč se osredotočiti le na en segment rezultatov – na ugotavljanje obstoja etnične in rasne diskriminacijo DTD v Sloveniji. Prispevek ponuja odgovor na vprašanje, ali državljani tretjih držav doživljajo diskriminacijo na petih področjih svojega življenja – na področju šolstva, zaposlovanja in trga dela, zdravstva, v stikih z javno upravo ter pri urejanju stanovanjskega vprašanja.
Rezultati raziskave so pokazali zelo raznoliko sliko Slovenije. Nekateri DTD se soočajo s hudimi predsodki, stereotipi in diskriminacijo, drugi pa imajo v Sloveniji pretežno pozitivne izkušnje. Skozi analizo rezultatov raziskave je bilo mogoče izpostaviti tri dejavnike, ki pomembno vplivajo na to, ali bo imel posamezni DTD pozitivne izkušnje na petih navedenih področjih življenja ali pa se bo v večji meri soočal s stereotipi, predsodki in diskriminacijo. Dejavniki, ki torej na osnovi izsledkov te raziskave vplivajo na izkušnje DTD v Sloveniji, so: rasa, okolje in jezik.
Raziskava je pokazala, da se temnopolti državljani – torej tisti, ki se od večinskega prebivalstva že na prvi pogled najbolj razlikujejo po rasnem poreklu – v največji meri soočajo z drugačnim in neugodnim ravnanjem večinskega prebivalstva ter z diskriminacijo. Takšne izkušnje imajo predvsem pri reševanju stanovanjskega vprašanja in pri zaposlovanju. Zaradi majhnega števila temnopoltih DTD v Sloveniji, se le-ti niso pojavljali kot podskupina v predhodno opravljenih raziskavah na področju integracije in dikriminacije DTD. Izvedena raziskava pa navaja na razmišljanje, da se temnopolti DTD prav zaradi svoje drugačne polti soočajo z manj ugodnim ravnanjem in s specifičnimi težavami, s katerimi se drugi DTD sploh ne srečujejo ali pa se srečujejo redkeje.
Okolje je drugi dejavnik, ki močno vpliva na izkušnje DTD. Gre namreč za vprašanje, ali posamezni DTD v Sloveniji živi v okolju, kjer ima večinsko prebivalstvo že (pozitivne) izkušnje z DTD ali pa je v danem slovenskem okolju tak posameznik velika izjema. Izsledki raziskave so pokazali, da je integracija DTD manj problematična, če je okolje, v katerem živi DTD, bolj raznoliko in če imajo v tem okolju prebivalci, uslužbenci, državni uradniki in druge ciljne skupine že izkušnje z DTD. V takšnem raznolikem okolju so DTD sprejeti bolj pozitivno, se soočajo z manj birokratskih ovir, doživljajo manj diskriminacije in neugodnega ravnanja.
Jezik je tretji dejavnik, ki močno vpliva na izkušnje DTD. Načeloma imajo DTD, ki govorijo angleško ali vsaj jezik, ki je slovenščini zelo podoben, manj težav kot drugi DTD. Lažje najdejo zaposlitev in lažje komunicirajo z zdravstvenim osebjem in javno upravo. DTD vsekakor ugotavljajo, da je poznavanje slovenskega jezika izjemno pomemben dejavnik pri uspešni integraciji v ta prostor.