35 / 2012
Mitja Durnik, Jure Gombač
Razprava o potencialu politične in socialne ekonomije v raziskovanju strukture etnične ekonomije
IZVLEČEK
Glavni cilj omenjega dela je prikazati skupne značilnosti in razlike v strukturi etnične ekonomije v Kanadi in Sloveniji. Upoštevajoč teoretične in praktične razlike med severnoameriškimi in evropskimi definicijami etnične ekonomije pokažemo širši pomen koncepta v soočenju z drugimi pristopi: teorijo in prakso kanadske šole politične ekonomije in politično ekonomijo Branka Horvata ter pristopom k socialni ekonomiji. Posledično je ovrednotena tudi vloga države v konceptu etnične ekonomije.
KLJUČNE BESEDE: etnična ekonomija, primerjalna politična ekonomija, socialna ekonomija, kapitalizem, transformacija, Slovenija, Kanada
Več ...
POVZETEK
RAZPRAVA O POTENCIALU POLITIČNE IN SOCIALNE EKONOMIJE V RAZISKOVANJU STRUKTURE ETNIČNE EKONOMIJE
Mitja DURNIK, Jure GOMBAČ
Avtorja v članku pokažeta, da je obravnavanje fenomena etnične ekonomije lahko veliko več kot le gola deskripcija strukture in razmerij znotraj nje. Z uporabo političnoekonomskega pristopa dodatno osvetlita odnos etničnega gospodarjenja do prevladujočega ekonomskega sistema ter znova postavita v ospredje nekatere parametre ekonomske misli, ki jih slednja v zadnjih letih zapostavlja: na primer vprašanje razredne strukture in lastninskih pravic. Poskus dodatne sinteze s koncepti socialne ekonomije pa ponuja možen razmislek o prihodnji vlogi etnične ekonomije v poskusih revitalizacije malih (lokalnih) ekonomskih sistemov. Primera Kanade in Slovenije kažeta na to, da je treba vsekakor nujno upoštevati tudi vlogo države v obravnavanju etnične ekonomije. V študiji primera Kanade avtorja izpostavita dve izrazito različni pojmovanji etničnega gospodarjenja: staroselskega, ki je nastajal stoletja (ločeno tudi tisočletja) in je do neke mere še vedno v konfliktu z državo in njenim kapitalističnim razvojem, ter priseljenskega, ki je bolj kompatibilen z njenimi smernicami razvoja. Bolj podroben vzpogled v razvoj romske skupnosti v Sloveniji pa pokaže, da ne moremo govoriti o celostni strukturi etnične ekonomije, temveč le o nekaterih njenih zametkih. Avtorja se strinjata, da gospodarjenje na etnični zasnovi vsekakor upošteva prevladujoči način produkcije v družbenem sistemu in se mu do neke mere tudi podreja oziroma z njim kohabitira.