POVZETEK
EVROPSKA IDENTITETA SKOZI PRAKSE ŠTEVILČENJA: OBLIKOVANJE EU-DRŽAVL JANSTVA IN EVROPSKE MIGRACIJSKE POLITIKE
Marinko BANJAC
Prispevek analizira vlogo in namen praks številčenja v evropskih migracijskih politikah in praksah nadzora ter regulacijah meja in (nelegalnih) migracij v kontekstu procesov nastajanja skupne evropske identi- tete skozi oblikovanje in artikulacije EU-državljanstva kot specifične vrednote pripadanja evropski skupnosti. Kot način specifičnih formulacij, instrumentalizacij in implementacij programov, mehanizmov in politik so kalkulativne prakse intrinzične oblastnim tehnologijam ter vpete v nadzor ter upravljanje migracijskih tokov. V prispevku pokažemo, da so prakse številčenja pomemben del nastajajoče skupne evropske migracijske politike ter s tem reguliranja mobilnosti populacij na evropski ravni. Z uporabo statističnih podatkov ter drugih praks številčenja so imigranti, še zlasti tisti, ki so označeni kot nezakoniti in/ali nedokumentirani, konstruirani in reprezentirani kot grožnja varnosti in kvaliteti življenja v Evropski uniji. S prikazovanjem in z opisovanjem imigrantov s številkami se vzpostavlja ideja o neobvladljivem številu novoprihajajoče populacije, ki načenja red in gospodarsko učinkovitost evropskega okolja. Prakse številčenja delujejo kot nevtralno in objektivno popisovanje, ocenjevanje, kalkuliranje in evalviranje imigracijskih populacij, vendar so ravno te prakse inherentno politične, saj med drugim reducirajo družbenopolitično kompleksnost, in, kot že rečeno, vzpostavljajo podobo imigrantov kot prihajajoče grožnje. Redukcija kompleksnosti in podoba grožnje sta način zagotavljanja legitimnosti evropskim oblastnim praksam specifičnih institucij in hkrati strategija, s katero politične institucije upravičujejo različne, pogosto nasilne in izključevalne mehanizme in tehnike nadzora ter regulacij migracij. Na ta način je določeno, kateri tip imigracij je dovoljen, dopusten in toleriran, ter na drugi strani, katere migrirajoče populacije so grožnja in so kot take nedopustne in hkrati evropskemu gospodarskemu okolju nekoristne. Določanje, ki poteka prek praks številčenj o zakonitih / nezakonitih, dobrodošlih / nekoristnih ipd. imigracijah je izjemno pomembno tudi v kontekstu vzpostavljanja idej o tem, kaj je evropski prostor in kaj evropska identiteta, saj se z negativnim portretiranjem nelegalnih / nedokumentiranih imigrantov hkrati ustvarja podoba o evropskem okolju (učinkovitem, urejenem ipd.) in EU-državljanih (racionalnih, odgovornih, itd.). V tem smislu sta v nekakšnem dialektičnem procesu upravljanje in regulacija migracij prek praks številčenja ne le teren izključevanja specifičnih migrirajočih populacij in ustvarjanje grožnje na zunanjih mejah Evropske unije, temveč tudi polje formacij in artikulacij ideje EU-državljanstva kot specifične vrednote pripadanja evropski skupnosti.