Globalizacija državljanstva: Vpliv globalnih migracij na formacijo koncepta

IZVLEČEK

Odgovori na vprašanje, kaj pomeni biti državljan, so stari toliko kot sama politična teorija. Ti odgovori so se spreminjali skozi zgodovino, kajti državljanstvo je odprt in nestabilen koncept, ki svojo vsebino  in pomene dobiva na podlagi različnih političnih odnosov in kontekstov, v interakciji s katerimi nastaja in se spreminja. Koncept državljanstva je bil stoletja povezan z nacionalno državo in nacionalnostjo. Tovrstno moderno predstavo državljanstva danes spreminjajo globalizacija in globalne migracije. Sodobne globalne spremembe ustvarjajo novo obliko državljanstva, ki se ne konstituira izključno preko idej teritorialnosti in pripadnosti. Temeljna teza članka je, da teorija državljanstva za multikulturno in globalno družbo mora temeljiti na ločitvi med državljanstvom in nacionalnostjo. Globalno državljanstvo je treba razumeti kot inkluzivno politično skupnost brez sklicevanj na skupno identiteto in pripadnost. V članku identificiramo nekaj temeljnih teoretskih implikacij globalnih migracij, s katerimi razlagamo potrebo po sodobnih konceptualnih spremembah, ki pomenijo prelom z načini, na katere smo do sedaj premišljali državljanstvo. Z raziskovanjem povezave med državljanstvom, skupnostjo in migracijami dekonstruiramo kontradikcije nacionalnega državljanstva in njegove preproste preslikave na globalno raven, da bi našli načine, s katerimi je mogoče misliti in izvajati politično državljanstvo brez pripadnosti.

KLJUČNE BESEDE: državljanstvo, globalizacija, globalne migracije, politični koncepti, politična skupnost

POVZETEK

GLOBALIZACIJA DRŽAVL JANSTVA: VPLIV GLOBALNIH MIGRACIJ NA FORMACIJO KONCEPTA

Simona BEZJAK

Članek analizira vpliv sodobnih globalizacijskih procesov in še zlasti globalnih migracij na oblikovanje novih konceptov državljanstva. Pri tem izhaja iz metodoloških pristopov, s katerimi je mogoče na koncept državljanstva gledati kot na skupek političnih odnosov, ki se spreminjajo glede na različne kontekste. S tega vidika je državljanstvo predstavljeno kot dinamičen, relacijski in odprt koncept, ki svojo vsebino in pomene dobiva v interakciji z različnimi elementi, ki ga sestavljajo.

Ker je vsak politični koncept sestavljena celota, se postavlja vprašanje o novih elementih, ki jih pri- naša novi globalni in multikulturni kontekst. Sodobni procesi globalizacije, med katere sodijo tudi globalne migracije, so danes spremenili nekaj temeljnih teoretskih izhodišč, ki so bila v zadnjih dveh stoletjih značilna za t. i. moderni ali nacionalni koncept državljanstva. Članek je osredotočen predvsem na tri tovrstne elemente, ki prinašajo novo opredelitev politične pripadnosti, politične skupnosti in odnosa med državo in državljani. Za vse tri elemente je značilno, da so bili konstitutivne sestavine nacionalnega koncepta državljanstva, torej specifičnega koncepta državljanstva, ki je spremljal nastanek in delova- nje moderne nacionalne države. Sodobni globalni in multikulturni kontekst tako prinaša konceptualno spremembo državljanstva v smeri njegove denacionalizacije in globalizacije. Pri tem pa jasno razkriva, da so danes nacionalne prakse identifikacije in pripadnosti nevzdržne z vidika, da bi preko njih definirali politično državljanstvo v multikulturnih in globaliziranih družbah.

S tega vidika predvsem globalne migracije postavljajo sodobne družbe pred nov izziv, in sicer da spoznajo, da članstvo v politični skupnosti in torej državljanstvo ni vezano na nacionalnost ljudi, ampak na njihovo participacijo pri političnih, to je skupnih ali javnih zadevah. Državljanstvo Evropske unije, ki je prvi poskus institucionalizacije nadnacionalnega ali transnacionalnega državljanstva, se je s tega vidika že izkazalo za konservativno in celo reaktivno politično izbiro, kajti gre zgolj za eno od oblik nacionalnega državljanstva, ki je raztegnjeno čez nacionalne meje brez vsakršnega upoštevanja konceptualnih sprememb znotraj koncepta državljanstva. Tovrstne politične odločitve ne ohranjajo le modernih izključevalnih praks nacionalnega državljanstva, ampak državljanstvo vzpostavljajo kot institucijo in mehanizem, ki omogoča in spodbuja nove delitve znotraj družbe, kjer je ljudem, ki so vključeni v gospodarstvo in druge družbene procese in aktivnosti, sistemsko onemogočena politična participacija pri zadevah, povezanih z njihovimi življenji. Boj za politično vključenost migrantov in ljudi brez statusa zato ni le boj za njihov status in pravice, ampak je predvsem politični boj za novo opredelitev konceptov, ki bodo definirali naše skupno življenje v sodobnih družbah, in to so koncepti državljanstva, politične participacije, demokracije in tudi sam koncept politike.