Jezikovna mobilnost na obrobju osrednje Evrope in multikulturna dediščina na začetku 20. stoletja

IZVLEČEK
Na podlagi analize več jezične rokopisne zbirke kuharskih receptov skuša avtor rekonstruirati proces nacionalne samoidentifikacije v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Pri tem ugotavlja, da se je na tromeji med Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo interkulturalizem, ki je vse do izbruha vojne zaznamoval vse dimenzije vsakdanjega življenja v pokrajini med Muro in Rabo, v veliki meri ohranil vse do druge svetovne vojne. Po njegovem mnenju se je tipični zahodnopanonski multikulturalizem, ki so ga v veliki meri sooblikovali tudi vplivi iz hrvaškega Medžimurja, domala neokrnjen ohranil skozi obe desetletji med obema vojnama. O tem pričajo tako prakse iz vsakdanjega življenja kot tudi počasno uveljavljanje slovenskega šolstva in novega sistema javne uprave Kraljevine SHS. Ne glede na energično slovenizacijo Prekmurja se je v vsakdanji govorici bi- ali celo trilingvizem ohranil vse do srede štiridesetih let prejšnjega stoletja. Ali rečeno drugače, tako hrana kakor tudi opis njene priprave pričata o tem, da je interkulturalizem belle époque prešel v sodobni multikulturalizem obmejnih regij in se kot tak ohranil globoko v 20. stoletje.
KLJUČNE BESEDE: interkulturalizem, multikulturalizem, večjezičnost, hrana, kuharski recepti, gospodinjstvo,Prekmurje, meja