Premeščanje glasbene dediščine: Festival Guča na Krasu

IZVLEČEK
Članek poskuša preseči opisovanje dediščine v okviru uradnih in vsakodnevnih diskurzov identitete in politik pripadnosti ter raje poudariti pomen prostora v odnosu do dediščine. Avtorica za primer vzame festival Guča na Krasu, prek katerega razišče dve vprašanji: kako je močan občutek lokalnosti posredovan skozi ne-lokalnost zvoka ter kako globalizacija in mobilnost, še zlasti v primeru migrantskih skupnosti, preoblikujeta protokole glasbene dediščine. Avtorica raziskuje, kako glasba trubaških orkestrov, kot osrednji označevalec balkanske glasbe na globalnem tržišču glasb sveta, postane afektivno orodje identifikacije in pripadnosti, s čimer so označene nove dinamike med globalnim in lokalnim v obstoječih procesih upravljanja dediščine srbske skupnosti na tem območju. Diskurzi heterogenosti in transnacionalnosti v 'označevanju' (branding) balkanske glasbe namreč izzivajo ambivalentno identifikacijo članov skupnosti s festivalom. Med zvočnimi okolji, protokoli glasbene dediščine, globalizacijskimi procesi in afektivnimi tehnologijami avtorica prostor obravnava skozi kompleksnost odnosov med skupnostmi, afektivnimi prostorsko-časovnimi zvočnimi kolektivitetami in procesi glasbene globalizacije.
KLJUČNE BESEDE: Guča na Krasu, prostorsko-časovne zvočne kolektivitete, trubaški orkestri, balkanska glasba, protokoli dediščine