Pomen socialnega kapitala v etnični skupini: Primer albanskih podjetnikov v Sloveniji

IZVLEČEK
Kot ekonomsko najbolj razvit del nekdanje Jugoslavije je Slovenija tradicionalno privabljala številne priseljence drugih narodnosti. Čeprav so Albanci v Sloveniji že dolgo prisotni, se je novi val priseljencev začel pojavljati po letu 1991, Slovenija pa je za priseljevanje postala še bolj priljubljena po priključitvi EU leta 2004. Za opis zelo svojstvenega načina vodenja njihovih podjetij v članku predstavljamo 14 študij primerov albanskih podjetnikov. Kot orodje kvalitativne metodologije smo uporabili polstrukturirani intervju z več raziskovalnimi vprašanji. Albanski priseljenci v Slovenijo ne prihajajo nepripravljeni. Zagon novega podjetja ali zaposlitev posameznika se s pomočjo goste mreže prijateljev in sorodnikov načrtuje že dolgo pred njihovim prihodom. Čeprav poslujejo na celotnem trgu, se albanski podjetniki zanašajo predvsem na neformalno podporo in financiranje s strani razširjene družine in celotne albanske skupnosti. Tradicionalno so prisotni v zgolj nekaj dejavnostih (slaščičarne, stojnice s sadjem in z zelenjavo, pekarne, gradbeništvo) in predstavljajo poseben del slovenskega gospodarstva, ki je sicer vključeno vgospodarske tokove, a je v luči novih gospodarskih procesov s tradicionalno naslombo na svojo skupnost, družino in na etnično pripadnost temelječi socialni kapital, samovzdržno.
KLJUČNE BESEDE: podjetništvo v etničnih skupinah, priseljenska podjetja, socialni kapital, skupnost, albanski podjetniki v Sloveniji