Izseljenska književnost in časopisje: zgovorne statistike

IZVLEČEK
V tem prispevku poskušam s pomočjo medsebojne primerjave statističnih podatkov ugotavljati nekatere možne vplive na dinamiko literarnega objavljanja in časopisne dejavnosti treh slovenskih priseljenskih skupnosti, in sicer predvojnih slovenskih priseljencev v ZDA, predvojnih slovenskih priseljencev v Argentini in povojnih slovenskih priseljencev v Argentini. Izbor skupnosti, ki jih obravnavam v okviru te primerjave, zajema na eni strani vsaj deloma skupno (prekrivajoče se) zgodovinsko obdobje slovenskega priseljenstva v dveh različnih državah, na drugi strani pa dve različni zgodovinski obdobji slovenskega priseljenstva v eni državi, kar olajšuje ugotavljanje morebitne prisotnosti določenih vplivov oziroma izločanje možnosti nekaterih drugih vplivov. Večletni trendi naraščanja in upadanja vrednosti, prikazanih na Slikah 3–8, nakazujejo značilno parabolo dinamike kulturnega življenja priseljenske skupnosti. Ob primerjavi razmerij med absolutnimi vrednostmi, dopolnjenimi s podatki o velikosti in časovnem razponu množičnega vala priseljevanja obravnavanih skupnosti (Preglednice 1–3), pa se soočimo z nekaterimi izrazitimi odstopanji, ki jih ni mogoče pojasniti zgolj z vplivom osnovnih vidikov kulturnega življenja v izseljenstvu (zlasti velikosti, teritorialne koncentriranosti, obnavljanja skupnosti z novimi priseljenci, priseljenskega »staža« glavnine skupnosti ter splošnih pogojev za posamezne kulturne dejavnosti v danem prostoru in času), temveč nesporno kažejo tudi na vpliv sekundarnih dejavnikov (Slika 2). Pri drugem vrhuncu leposlovne knjižne produkcije predvojne priseljenske skupnosti v ZDA (1976–80) se nedvomno odraža vpliv stopnje integriranosti v kulturo nove domovine. Pretežno gre za literarne knjižne objave druge generacije slovenskih priseljencev v ZDA, ki so sicer večinoma izšle v samozaložbi, deloma pa že tudi pri nekaterih založbah ameriškega mainstreama. Prav tako jasno pa se v absolutnem vrhuncu leposlovne knjižne produkcije povojne priseljenske skupnosti v Argentini (1991–1996) odraža vpliv integriranosti v kulturo dežele izvora. Največ leposlovnih knjig povojnih slovenskih izseljencev v Argentini in njihovih potomcev, ki so bile objavljene v Sloveniji, je namreč izšlo v letih 1991–1996, ko je bila tudi sicer integriranost slovenske izseljenske književnosti v matično kulturo in literarno znanost na vrhuncu. Prav ta dela (brez ponatisov) pa predstavljajo kar 73 odstotkov leposlovnih knjig povojne priseljenske skupnosti v Argentini v omenjenem obdobju.