Žumberk: meja, etničnost, veroizpoved, rodnost in migracije prebivalstva – demogeografska analiza

IZVLEČEK
Slovensko-hrvaški bilateralni projekt, ki je potekal v letih 2004 in 2005, je omogočil pridobitev mnogih podatkov, tako arhivskih (statističnih, demografskih) kot tudi terenskih (intervjuji). Ti podatki so bili poleg že poprej zbranega gradiva osnova za ta prispevek. Prispevek se nanaša na izbrane vidike demo-geografskih elementov razvoja Žumberka v zadnjem poldrugem stoletju kot obmejne in prekomejne regije, sploh pa kot regije, ki s svojo eksemplaričnostjo predstavlja neizčrpen vir spoznanj tako za laično, kot tudi za strokovno javnost. Širše območje, kamor je Žumberk umeščen, lahko označimo tudi kot »širši obkolpski prostor« na prehodu Slovenije v Hrvaško in obratno. Na podlagi povedanega v članku lahko ugotovitve povzamemo v tri skupine. (a) Prostorska opredelitev: Žumberk kot politično-geografska teritorialna enota ni v celoti na ozemlju današnje Hrvaške. Žumberk je po starem deželnem pravu bil vojno-krajiški del Kranjske. (b) Spremembe etnične in verske strukture v zadnjih 150 letih: Temeljna določnica Žumberka v prebivalstvenem smislu je grkokatoliška religiozna opredelitev, ki jo po popisnih podatkih lahko zasledujemo od srede 19. stoletja. Kljub intenzivnim procesom depopulacije, je prostorsko prevladujoč del prebivalstva še vedno grkokatoliške veroizpovedi. V zadnjih 100 letih je opaziti močno krepitev deleža rimokatoliškega prebivalstva, ki bo v perspektivi verjetno povsem izpodrinilo grkokatoliško. Etnična struktura je od prvih tovrstnih popisov prebivalstva relativno stabilna. Velika večina prebivalstva se opredeljuje kot Hrvati. Poleg »tradicionalne« prisotnosti prebivalcev opredeljenih kot Slovenci najdemo tudi druge etnične opredelitve, kot so denimo Srbi in nekdaj Jugoslovani. Opredeljevanje za Srbe je bilo večinsko v kratkem obdobju kmalu po koncu druge svetovne vojne, nato pa je skoraj povsem izginilo. Popisne etnične samo-opredelitve ne odražajo dejanskega stanja Žumberka, saj je regionalno-etnično opredeljevanje kot Žumberčani preko popisov praktično neizsledljivo. (c) Prebivalstvena dinamika v zadnjih dveh desetletji: Za Žumberk so značilni intenzivni procesi depopulacije, ki trajajo že stoletje in pol in se nadaljujejo v najnovejšem obdobju. Rodnost sama danes ni toliko nizka kot sicer v Sloveniji ali na Hrvaškem, čeprav se je rodnost znižala praktično pod samo-obnovitveni nivo. Zaskrbljujoč je zlasti nizek delež za reprodukcijo sposobnega prebivalstva, kar napoveduje tovrstne slabe izglede za bodočnost. Migracijske procese zaznamujejo predvsem intenzivna emigracija, relativno živahno notranje preseljevanje in sporadična imigracija. Regionalno-razvojno nazadovanje je še poudarjeno in v negativni povratni zanki z demografskimi trendi.