NEKATERI VIDIKI ODNOSA SLOVENSKE JAVNOSTI DO IZSELJENSTVA

IZVLEČEK
Področje izseljenstva prežema močan čustveni naboj tako na osebnem nivoju, ko se posameznik opredeljuje to tega pojava in procesa, v njem aktivno sodeluje zlasti v javnem prostoru. Moje zanimanje je z zgodovinopisnega vidika usmerjeno na odnos (pogled) javnosti na izseljevanje in izseljenstvo, saj zasledimo predvsem v publicistiki, književnosti in celo v strokovni literaturi številne pretirane, »črne« in manj »bele« poglede o izseljevanju, nato bivanju v tujini, o številu izseljencev, nevarnostih glede ohranitve slovenstva, katoliške vere, državljanstva itd. Tujina je skozi njihove oče vedno nekaj temnega, hladnega, nevarnega in domovina nekaj toplega, sončnega, materinskega. Skozi to sliko se pojavijo tudi bolj realne, stvarne, informacije, vendar negativne so prevladujoče in odmevajoče v javnem prostoru. Tudi področje števila izseljencev pozna pretiravanja, kar je posledica pomanjkljivih državnih statistik in vodenja izseljencev oz. priseljencev po etnični pripadnosti, maternem jeziku, rodu ipd. Do leta 1991 so Slovenci živeli v različnih državnih skupnostih in v tujih državah vodeni bolj kot Avstrijci, Italijani, Madžari, pripadniki prve in druge Jugoslavije. Najbolj pogosta so razmišljanja o vzrokih in razlogih odhajanja posameznikov za delom v tujino. Koliko je bila to posledica revščine, celo lakote, in koliko le želja po boljšem življenju, če imamo v mislih samo ekonomsko emigracijo? Tu zasledimo več svaril in opozoril s strani države (v 20. stoletju sledimo bolj kontroliranemu odhajanju), Cerkve, intelektualcev kot podpore in razumevanja. Narodnostna pripadnost jr bila najbolj v ospredju. Maloštevilnost Slovencev je botrovala mnenju, da se z njihovo odtujitvijo (asimilacijo) ogroža obstoj slovenskega naroda. Strah je (bil) med najbolj izpostavljenimi in splošnimi argumenti proti izseljevanju Slovencev, Cerkev je dodala še bojazen pred versko mlačnostjo ali celo izgubo vere pri slovenskih izseljencih. Avtor na podlagi javno izrečenih in zapisanih mnenj vzorčno opozori na posamezne izjave in zapise iz preteklosti.