23 / 2006
Lidija Dimkovska

LITERARNE OBJAVE NE-ELITNIH PRISELJENSKIH PISATELJEV V REVIJI PARALELE – ZNAČILNOSTI IN POLOŽAJ V SLOVENSKI KULTURI



IZVLEČEK
Več kot 90% vseh priseljenskih pisateljev v Sloveniji v okviru sodobne slovenske kulture sodi v kategorijo ne-elitnih oz. neuveljavljenih, kar pomeni, da z redkimi izjemami objavlja pri malo znanih in večinoma neuveljavljenih slovenskih literarnih revijah in založbah, pogosto tudi v samozaložbah ali pri založbah etničnih skupnostih. Središče ne-elitne književnosti priseljencev predstavlja revija za vprašanja kulture pripadnikov drugih narodov, ki živijo v Sloveniji - Paralele, ki je namenjena objavljanju literarnih prispevkov v materinih jezikih kot tudi literarni festival Sosed tvojega brega, oba v organizaciji JSKD-a. V prispevku je obravnavana poetika književnih besedil (poezija, proza, esejistika, dramatika, kritiške ocene) ne-elitnih priseljenskih pisateljev, objavljenih v reviji Paralele. Poudarek je na njihovih motivno-tematskih in literarno-estetskih značilnosti, med katerimi so najpomembnejši motivi domotožja, hrepenenja, življenja v tujem okolju, vprašanje identitete, jezika in tudi splošne življenjske in literarne teme. Za vse avtorje je značilno, da pišejo v svojih materinih jezikih, jezik pa je še vedno najpomembnejša slovenska ideološka in kulturna meja, zaradi katere ne morejo postati del slovenske nacionalne književnosti in kulture. Četudi je namen Paralel in festivala Sosed tvojega brega spodbujati kulturno izmenjavo, prestopanje kulturnih meja in s tem promocijo književnosti, ki se piše v drugih jezikih v okviru slovenske kulture, je dejstvo, da je krog bralcev ne-elitne književnosti priseljencev zožen na občinstvo istih in (morebiti) drugih etničnih struktur, z minimalno udeležbo slovenskega. Za izboljšanje položaja priseljenskih pisateljev v Sloveniji je nujna (strokovna, stanovska in medijska) problematizacija položaja književnosti priseljenskih pisateljev (elitnih in ne-elitnih), določanje jasne meje med asimilacijo in integracijo književnosti priseljencev v slovensko nacionalno književnost, programi za integracijo različnojezikovnih pišočih avtorjev, spodbujanje prevajanja njihovih del v slovenski jezik, dejansko izvajanje multikulturne politike slovenskih kulturnih institucij, odpiranje velikih in ne samo majhnih vrat slovenske kulture, da bi v njej našli svoje mesto vsi, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, ne glede na njihovo nacionalno in jezikovno pripadnost.