POLOŽAJ PRISELJENSKIH KULTUR V SLOVENIJI: IDENTITETNI VIDIKI

IZVLEČEK
Osrednja tema pričujočega prispevka so dejavniki, ki vplivajo na izražanje oziroma zatajevanje etnične in kulturne identitete priseljencev v Sloveniji. V popisu prebivalstva 2002 je delež tistih, ki se niso opredelili za slovensko narodnost, 17-odstoten. Približno 10 % prebivalcev Slovenije je bilo narodnostno neopredeljenih, neznane narodnosti ali pa niso odgovorili. Samo 6,2 % popisanih se je opredelilo za katero od drugih narodnosti nekdanje Jugoslavije, manj kot 1 % prebivalstva Slovenije pa je pripadnikov vseh drugih neslovenskih narodnosti, vključno s pripadniki avtohtonih manjšin. Priseljenci iz drugih delov nekdanje Jugoslavije predstavljajo 90 % vseh priseljencev sedanje prve generacije v Sloveniji. Primerjava med priseljenskimi in narodnostnimi statistikami, podprta z rezultati nekaterih lokalnih raziskav, razkriva dejstvo, da se je v popisu opredelil za slovensko narodnost ne samo pretežni del druge generacije, ampak tudi precejšen del prve.
V raziskavi, ki je predstavljena v tem članku, nas je med drugim zanimalo, v kolikšni meri se priseljenci iz drugih delov nekdanje skupne države počutijo v Sloveniji sprejete in enakopravne ter kako pogosto, v kakšnih okoliščinah in zakaj po potrebi zamolčijo svojo narodnost oziroma zatajijo svojo etnično/kulturno identiteto. Zanimalo nas je, ali so med vzroki za slednje – poleg morebitnega prezirljivega odnosa ožje okolice in marginaliziranega položaja v širši družbi – tudi različne oblike diskriminatornega odnosa s strani slovenske države in njenih institucij, pa tudi javnih zavodov. Odgovor je bil pritrdilen: večina od 249 anketirancev je že doživela kako obliko etnične diskriminacije v državnih službah in javnih zavodih. Na osnovi rezultatov ankete, prikazanih in povzetih v pričujočem članku, lahko sklenemo v nekaj besedah dve ugotovitvi, ki kot rdeča nit izstopata iz večine anketnih odgovorov in ki dokaj zgovorno replicirata na problematiko svobodnega izražanja etnične in kulturne identitete priseljencev v Sloveniji, hkrati pa potrjujeta ugotovitve domala vseh dosedanjih raziskav o položaju priseljencev in njihovih kultur v Sloveniji:
Dokler bo odnos slovenske države do priseljencev in njihovih političnih, verskih in kulturnih pričakovanj tak, kot je, in dokler bodo priseljenci prezirani v svoji ožji okolici, v šolah in na delovnih mestih, v širši slovenski družbi pa v vseh pogledih odrinjeni na rob, je paradoksalno govoriti o aktualnem uresničevanju kakršnekoli (enakopravne) integracije priseljencev v Sloveniji.
Dokler obstaja v slovenski javnosti predvsem stereotipna, popačena, negativna predstava o priseljencih, k čemur prispevajo tudi slovenski mediji, bodo priseljenci – tako v popisih prebivalstva kot tudi v vsakdanjem življenju – še naprej v veliki meri prisiljeni zatajevati svojo etnično in kulturno identiteto.