UMETNIŠKA USTVARJALNOST MIGRANTOV: PRIMER SLOVENCEV V NEMČIJI

IZVLEČEK
Prispevek obravnava povezavo med dvema kompleksnima pojavoma, ustvarjalnostjo in migracijami; empirični primer so predstavljali Slovenci v Nemčiji. Ustvarjalnost je doslej zanimala predvsem psihologe. Med njimi je le Jan Makarovič presegel ozke okvire psihološke stroke in se ustvarjalnosti lotil z vidika antropologije kot najširše znanosti o človeku, ki skuša zajeti človeka v vseh njegovih manifestacijah. Ustvarjalnost ni nekaj mističnega, ne nastane iz nič in ni brez konca; ni nekaj, kar izvira iz človeške notranjosti in česar ne moremo pojasniti zadovoljivo. Gre za splet osebnostnih, okoljskih, socioloških in kulturnih dejavnikov, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost ustvarjanja. Pri tem so lahko migracije zunanji spodbujevalni ali zaviralni dejavnik.
Poznamo različne oblike ustvarjalnosti, a je avtorica obdelala umetniško ustvarjalnost in jo povezala z migracijami. Poudarek je na nekaterih vplivih na umetniško ustvarjalnost v kontekstu slovenskega povojnega priseljevanja v Nemčijo. Tja se je od konca petdesetih do začetka sedemdesetih let 20. stoletja v primerjavi z drugimi evropskimi državami naselilo največ Slovencev, vendar je bilo med njimi zelo malo umetniških ustvarjalcev in tudi kasneje se jih je med to populacijo emigrantov pojavilo malo.
V središču migracij in ustvarjalnosti sta predvsem posameznik in okolje. Oba pojava je avtorica povezala še prek svobode, kulturnih stikov, duševnih bolezni. V drugem delu prispevka je podrobneje obravnavana teorija ustvarjalnosti, tako imenovana teorija šestih P, ki jo je razvil Makarovič. Zajema Prilike za ustvarjanja, Posameznika, Proces, Produkt, Priznanje in Premike oziroma družbene spremembe kot posledico ustvarjalnosti. Teorija je delno aplicirana na konkretno migracijsko situacijo Slovencev v Nemčiji. Izpostavljeni so bili tako imenovani zunanji vplivi migracij na ustvarjalnost, ki se kažejo v prilikah oziroma možnostih in spodbudah, ki jih ustvarjalec dobi od okolja. Še pomembnejši je v tej povezavi morda tako imenovani notranji vpliv migracij, ki se kaže skozi posameznika in njegove duševne lastnosti ter značilnosti, na katere prav tako vpliva proces migracij. Ker je to šele začetek raziskovalnega iskanja, so mnoga vprašanja ostala odprta, še več pa jih je prišlo na površje. Več pozornosti je v prihodnje potrebno posvetiti posamezniku kot dejavniku ali akterju v migracijskem procesu.