PRISELJENSKI OTROCI V AVSTRIJSKIH ŠOLAH

IZVLEČEK
Približno 45 % vseh neavstrijskih prebivalcev v Avstriji je pripadnikov narodov bivše Jugoslavije, 17,5 % jih je turškega izvora. To dejstvo gre pripisati predvsem geografski legi Avstrije, njeni politiki zaposlovanja tujih delavcev, ter v začetku devetdesetih, sprejemanju beguncev iz bivše Jugoslavije. Avstrijska ustava določa, da morajo biti državne šole dostopne vsakomur ne glede na narodnost, spol, raso, jezik ali vero. Devetletno osnovno šolanje je obvezno za vse otroke s stalnim bivališčem v Avstriji ne glede na njihovo narodnost. Skupno število učencev, ki so obiskovali osnovno šolo v letu 2002/2003 in njihov materni jezik ni nemščina, je 103.877 (15,2 % vseh učencev).
Avstrijska izobraževalna politika zavrača idejo segregacije. Zato učenci, ki niso avstrijske narodnosti in katerih materni jezik ni nemščina, ne obiskujejo ločenih šol ali razredov, ampak se izobražujejo skupaj z avstrijskimi vrstniki. Po zakonu naj bi se priseljenski otroci integrirali in hkrati ohranili ter gojili svojo kulturno identiteto, kar pogosto povzroča probleme v vsakodnevni šolski rutini. Zaradi tega je v začetku devetdesetih v avstrijske osnovne in srednje šole uvedeno medkulturno izobraževanje, imenovano 'izobraževalno načelo'. Namen medkulturnega izobraževanja je doseči medsebojno razumevanje med učenci različnih socialnih, kulturnih in jezikovnih izvorov. Usmerjeno je tudi k osveščanju glede podobnosti in različnosti ter k zmanjševanju evrocentrizma in rasizma v avstrijskih šolah.
Kakorkoli že, stvarnost kaže, da je nerešenih problemov še veliko. Tuji učenci imajo v avstrijskem izobraževalnem sistemu slabše možnosti kot njihovi avstrijski vrstniki, čuti se pomanjkanje medkulturnega prijateljstva med učenci, kar pogosto vodi v izobčenje priseljenskih otrok ter v konflikte med pričakovanji priseljenskih družin in 'zahodno kulturo'. To spet vodi v odtujitev od družin in/ali integracije in problemov identitete priseljenskih otrok.
Zato morajo biti v izobraževalno politiko uvedeni številni ukrepi. Pri tem ima prednost medkulturni pristop kot možnost medsebojnega učenja iz različnih kultur.