KULTURNO ŽIVLJENJE V IZSELJENSTVU: KONCEPT KOMPLEKSNE OBRAVNAVE

IZVLEČEK
Uvodni del pričujočega prispevka je namenjen opredelitvi tistih ključnih pojmov, katerih pomen in raba se najbolj razlikujeta glede na kontekst in različna izhodišča oziroma stališča posameznih avtorjev. Gre za naslednje pojme: narod; nacionalen; migranti/selivci, migrantski/selivski; migracija/selitev, migracijski/selitven; izseljenska kultura.

V naslednjem delu prispevka so izpostavljene splošne značilnosti v razvoju kulturnega življenja izseljenske skupnosti, in sicer v fazah zgodnjih začetkov, vzpona, vrhunca in zatona kulturnih dejavnosti posamezne izseljenske skupnosti. Posebna pozornost je posvečena prepletanju kulturnega življenja izseljenskih skupnosti enega naroda z različnim priseljenskim stažem v posamezni državi in povezovalna vloga izseljenskih kulturnih dejavnosti navznoter (krepitev izvorne kulturne pripadnosti in posledična krepitev vezi znotraj priseljenske skupnosti, obramba pred asimilacijskimi pritiski) ter navzven (medkulturna oziroma integracijska vloga kulturnih dejavnosti).

V nadaljevanju so našteta glavna področja izseljenskih kulturnih dejavnosti, ki jim sledi izpostavitev posebnosti v okviru posameznih oblik kulturnega delovanja izseljenske skupnosti. Težišče tega dela prispevka je na različnih kriterijih pri razpoznavanju etničnega predznaka besednih in nebesednih kulturnih dejavnosti v izseljenstvu.

Osrednji del prispevka je posvečen obravnavi pogojev za polnokrvno kulturno življenje izseljenske skupnosti. Izseljenci istega naroda v različnih državah ali različnih obdobjih in celo izseljenci istega naroda v različnih kulturnih okoljih iste države oziroma v istem kulturnem okolju neke države, vendar z različnim priseljenskim stažem, namreč delujejo v zelo različnih pogojih za razvoj kulturnega življenja posamezne skupnosti. Najpogosteje obravnavani sklopi dejavnikov, ki določajo te pogoje, so naslednji:

1. obstoj priseljenske skupnosti;
2. kompaktnost priseljenske skupnosti;
3. socialno-ekonomski položaj izseljencev/priseljencev;
4. izobrazbena struktura emigrantske skupnosti;
5. družbene norme, vrednote in način življenja v priseljenski skupnosti;
6. ideološka polarizacija priseljenske skupnosti;
7. integriranost emigrantske kulture v kulturo nove domovine;
8. integriranost emigrantske kulture v matično (izvorno) kulturo.

Naslednji razdelek obravnava najpomembnejše vidike sodobne obravnave jezika, kulturne valence in kulturne identitete v izseljenstvu, v zaključku pa je – ob citiranju nekaterih značilnih primerov površnih sklepanj – pojasnjen pomen kompleksne obravnave kulturnega življenja v izseljenstvu ob upoštevanju vseh prej navedenih dejavnikov, ki, sodeč po spoznanjih različnih medkulturnih teorij, najodločilneje vplivajo nanj.