IZSELJEVANJE KOČEVARJEV V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE

IZVLEČEK
Kočevski Nemci (Kočevarji) so kot jezikovni otok živeli v jugovzhodnem delu današnje Slovenije več kot šesto let, in sicer do njihove prisilne preselitve (1941/42), nato umika oziroma izgona iz Jugoslavije po letu 1945. Od 15. stoletja so bili znani kot krošnjarji, vključili pa so se tudi v množični val izseljevanja v Združene države Amerike po letu 1880. Eno od vprašanj izseljevanja na Slovenskem je pripadnost občevalnemu jeziku, ki ga ugotavljajo avstrijski popisi prebivalstva v letih 1880, 1890, 1900 in 1910. Leta 1890 se je na Kočevskem za nemški občevalni jezik odločilo 18.622 oseb (od tega 1.210 v mestu Kočevje), za slovenski 1.587 (od tega samo 103 v mestu Kočevje). Samo v sodnem okraju Kočevje je leta 1890 živelo14.301 oseb, ki so govorile nemško in 4.895 oseb, ki so govorile slovensko. Torej: kar 72% prebivalstva iz sodnega okraja Kočevje je pripadalo nemškemu občevalnemu jeziku. Iz tega okraja se je v letih 1892 in 1893 izselilo skupaj 639 oseb, kar za zgodnji čas izseljevanja ne pomeni malo. Dva primera: v občini Draga (Suchen) je leta 1890 živelo 526 oseb slovenskega in 409 oseb nemškega jezika, v letih 1892 in 1893 pa se jih je izselilo 76 oseb, v občini Koprivnik (Nesselthal), kjer je živelo v enakem obdobju 1.738 oseb nemškega in samo 115 oseb slovenskega jezika pa je odšlo v Združene države Amerike 50 oseb. Iz celotnega okrajnega glavarstva Kočevje (sestoječega iz sodnih okrajev Kočevje, Ribnica in Velike Lašče) se je v letih 1892–1913 (z delno manjkajočimi podatki) izselilo iz dežele Kranjske 76.195 oseb, od tega kar 17.566 z območja okrajnega glavarstva Kočevje, tj. slaba četrtina (23,05%). Skratka, Kočevsko je izstopalo po številu izseljencev, med katerimi so bili močno prisotni Kočevarji. V omenjenem izselitvenem valu iz okrajnega glavarstva Kočevje je bilo v letih 1892 kar 31,25% žensk, leto dni kasneje 24,65% (po ameriških podatkih se je v letih 1898–1914 priselilo v ZDA 81,6% moških in le 18,4% žensk t. i. »slovenske in hrvaške rase«). Za obdobje 1892–1913 je kočevski izseljenski val sestavljalo KAR 64,77% samskih fantov in deklet. Za leti 1892 in 1893 je z oziroma na poklic odšlo največ dnevnih agrarnih delavcev, sledile so jim dekle, zemljiški posestniki, kajžarji itd. Večina je bila tudi brez premoženja. Skratka, mladi in ljudje brez premoženja so sestavljali večino izseljencev v tem zgodnjem obdobju izseljevanja iz današnje Slovenije. Nedvomno izselitveni val Kočevarjev in Kočevaric v času množičnega izseljevanja v ZDA pomen precejšen delež v t. i. slovenskem izseljenskem valu, kar moramo upoštevati pri raziskovanju tega fenomena na Slovenskem.