ODNOS REPUBLIKE SLOVENIJE DO VRAČANJA IZSELJENCEV IN NJIHOVIH POTOMCEV

IZVLEČEK
To kar malo preveč deskriptivno besedilo odkriva, kako Republika Slovenija s svojimi institucijami zakonsko in normativno ureja področja ter rešuje konkretne težave, s katerimi se soočajo povratniki in njihovi družinski člani, in kako (če sploh) se v raznih smernicah, izhodiščih ali konkretnih akcijah opredeljuje do tega fenomena. Pregled različnih področij pokaže, da ne obstaja aktivna državna politika, ki bi spodbujala ali vsaj bolj celostno, sinhronizirano reševala fenomen povratništva. Zakonodaja, ministrstva in druge državne institucije se namreč z zakoni, smernicami, izhodišči, programi in drugimi akcijami zelo parcialno, nepovezano dotikajo povratništva.

Članek v nadaljevanju besedila predstavi Resolucijo o odnosih s Slovenci po svetu, sprejeto leta 2002 v državnem zboru. Ta pomeni prvi korak na poti k celostnemu reševanju in spodbujanju povratništva. Toda po drugi strani prinaša le podlago za v besedilu predstavljeni »zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja«, s katerim so hoteli predlagatelji med drugim tudi zakonsko urediti nekatera področja oziroma težave in zakoličiti državno politiko do povratništva. Ta predlagani zakon pa je bil leta 2004 v državnem zboru zavrnjen.