»DOBRODOŠLI DOMA?« VRAČANJE SLOVENSKIH IZSELJENCEV V REPUBLIKO SLOVENIJO

IZVLEČEK
V prispevku se nepretenciozno lotevam nekaterih problemov vračajočih se Slovencev iz držav zahodne Evrope in Avstralije v zadnjih petnajstih letih. Pri tem sem izhajala iz empiričnega gradiva in razdelitve dela znotraj projekta Percepcije slovenske integracijske politike.

Pregled izbrane domače in tuje literature je pokazal, da so raziskovalci povratnih migracij zajeli zelo različne vidike vračanja, vendar so se večinoma izognili problematiziranju življenja posameznikov po vrnitvi v izvorno družbo. Tudi v slovenskem političnem in javnem diskurzu do pred nekaj let ni bilo veliko sledi o tovrstnih vprašanjih. Prva in tudi edina resna raziskava povratnih migracij Slovencev je bila del večletnega sociološkega raziskovalnega projekta o Slovencih v ZR Nemčiji, ki je potekal v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Pa vendar je, podobno kot izselitev, tudi vrnitev v izvorno okolje proces, ki je povezan s težavami, ki jih mora posameznik premostiti, da lahko normalno zaživi: od pridobitve različnih dokumentov in dovoljenj, reševanja stanovanjskega vprašanja, iskanja dela do vključitve v ožje družbeno okolje.

Pri problematiziranju življenja povratnih migrantov moramo razlikovati in upoštevati različne motive vračanja (nikoli ni samo eden), ki v tesni povezanosti s »preživetvenimi strategijami« posameznikov kompleksno vplivajo na posameznikovo percepcijo (re)integracije v izvorno okolje. Motivi, ki so jih navedli povratni migranti, so povezani z njihovimi pričakovanji ob vračanju v izvorno okolje. Soočenje z drugačno (realno) situacijo v tem okolju pa lahko negativno vpliva na posameznika, vzbuja nezadovoljstvo in vodi tudi v remigracijo. V kratkem skoku k problematiki motivov in vzrokov vračanja smo se ustavili pri največkrat in najmanjkrat omenjenem vzroku vračanja: domoljubju in ekonomskem vzroku.

Težave, ki so jih navedli v raziskavo zajeti »povratniki«, so raznovrstne, kompleksne in posredno kažejo na neuspešnost slovenske remigracijske politike. Glavne težave so predolgi in neurejeni postopki pri pridobivanju raznih dovoljenj, (osebnih in nepremičninskih) dokumentov, pri uveljavljanju socialnih pravic, pri uvozu in plačilu carine ter pri nostrifikaciji spričeval. Razočarani so zaradi odklonilnega odnosa zaposlenih na uradih, kjer iščejo pomoč in informacije. K temu je potrebno dodati še težave zaradi nefleksibilnega šolskega sistema in težave, ki so posledica pomanjkljivega informiranjem pred vrnitvijo, saj na konzularnih predstavništvih in v izseljenskih organizacijah ne razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami. Zato imajo »povratniki« občasno tudi občutke nepripadanja, identificirajo se z družbo, v kateri so prej delali in kritizirajo nekatere vidike slovenske družbe – na primer birokracijo in prepočasno sodstvo.