KAKO JE BILA SLOVENSKA EMIGRANTSKA KULTURA SPREJETA V SLOVENIJI

IZVLEČEK
V prispevku so pojasnjene idejno-politično motivirane akcije slovenske komunistične oblasti, s katerimi je hotela domači javnosti v Sloveniji onemogočiti spoznavanje uspehov kulturnega udejstvovanja slovenske politične emigracije. V čistki knjižnic so v prvem povojnem obdobju iz knjižnih fondov poleg nacistične in fašistične literature izločili tudi dela tistih Slovencev, ki so jih šteli za politične nasprotnike nove oblasti. Z omejitvami pri uvažanju knjig so oblasti onemogočile seznanjanje z literaturo, ki so jo v tujini tiskali tam živeči Slovenci. Tovrstna dela je zbiral t.i. D-fond Narodne in univerzitetne knjižnice, ki pa je bil nedostopen za širšo javnost. Tudi zamolčevanje kulturne ustvarjalnosti Slovencev v emigraciji v javnih medijih v Sloveniji in odvračanje znanstvenikov od raziskav tovrstnega dela sta pripomogli k temu, da domača javnost ni poznala bogate kulturne dejavnosti rojakov v tujini. Do širšega stika med slovensko kulturo v domovini in emigraciji je prišlo v osemdesetih letih, ko so začeli odtranjevati ovire, ki jih je pred tem slovenski emigrantski kulturi postavljala slovenska politika.

Aleš Gabrič je doktor znanosti na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.