POTREBA PO NOVI MULTIKULTURNI MIROVNI KULTURI

IZVLEČEK
Ker je konflikt med kulturami postal eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, kar zadeva ohranitev in prihodnji razvoj človeške civilizacije, je težišče prispevka na osvetljevanju večplastnih nevarnosti tega dejavnika in oblikovanju predlogov za vzpostavitev multikulturnega mirovnega sistema, ki naj obvlada oziroma nadomesti medkulturni konflikt. Novi regionalni in globalni multikulturni sistem bi zajemal etične in mirovne vrednote iz različnih kultur in bi bil utemeljen v najrelevantnejših segmentih mirovne dediščine, kulture in literature različnih civilizacij. Sistem naj bi se širil in promoviral prek telekomunikacij in medijev, s čimer naj bi ponujal alternativo regionalni in globalni kulturi terorja in nasilja. Vzpostavitev odprtega globalnega multikulturnega sistema in njegovih medijev lahko pomaga človeštvu pri oblikovanju nove multikulturne identitete, ki nastaja vzporedno z narodnimi in etničnimi identitetami, predvsem pa lahko prispeva k ustvarjanju varnejšega sveta. Razvoj multikulturnih mirovnih satelitov nad konfliktnimi območji, ki naj bi popularizirali mirovne prvine iz drugih kultur in civilizacij na regionalni in globalni ravni, bi prispeval k ustvarjanju mirovne klime. Takšni sateliti bi postavljali mostove razumevanja med ljudmi in narodi in odpravljali strah pred »drugačnim«. Avtorica med drugim tudi predlaga, da bi v vseh deželah ustanovili mirovne muzeje po zgledu Japonske, kjer uspešno deluje prek 60 tovrstnih muzejev, ki bistveno prispevajo k uveljavljanju multikulturalističnih načel. V nadaljevanju predstavi izraelski in palestinski primer multikulturalizma v Haifi ter podrobno analizira strukturo, cilje in dejavnosti tamkajšnje organizacije IFLAC–The Bridge (Most) kot zgled multikulturnega sožitja.

Avtorica poudarja potrebo po »objektivnostni revoluciji« medijev. Mirovniki morajo doseči, da bodo mediji obravnavali »multikulturne in mirovne novice« kot gradivo, ki je vredno objave. Hkrati naj bi dosegli objektivno ravnovesje med »dobrimi« novicami in tistimi, ki jim mediji zdaj posvečajo največ pozornosti: namreč senzacionalnim poročilom o vojnah, nasilju in kriminalu. Nesorazmerna količina filmov in poročanja o umorih in kriminalu stopnjuje negativne vidike družbe, s tem pa izkrivlja realnost in normalnost. Nujna je uvedba inovativnega multikulturalističnega izobraževalnega sistema na vseh stopnjah šolanja, vključno z izobraževanjem staršev in učiteljev. Da bi ta sistem lahko uveljavljal nove multikulturne, pluralistične in etične mirovne vrednote v vseh družbenih sferah ter ljudem približal vizijo »globalne vasi onkraj vojne«, naj bo zgrajen na mirovni dediščini, književnosti in umetnosti raznih narodov sveta in podprt z mediji in sodobno komunikacijsko tehnologijo. Kakor hitro bo začel delovati dovolj vpliven regionalni in globalni multikulturni sistem, bo s tem po vsem svetu posejano seme stabilnejšega miru, saj bo le tak sistem lahko omogočil neštetim glasovom in kulturam sveta, ki si prizadevajo za globalno preživetje in mir, da dosežejo vse človeštvo.

Profesorica Ada Aharoni je sociologinja kulture pri Technionu (Izraelskem inštitutu za tehnologijo) v Haifi in predsednica organizacije IFLAC – the International Forum for the Literature and Culture of Peace. Je tudi pripovednica, pesnica in urednica, doslej je objavila 25 knjig, ki so bile prevedene v več jezikov. Na London University je magistrirala iz angleške kniževnosti, na Hebrew University v Jeruzalemu pa je doktorirala iz literarnih in socioloških znanosti.