Prispevek poskuša na podlagi dveh teorij (Nieto 2008; Bennett 2007) odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni multikulturno izobraževanje. Le učitelj, ki je sam multikulturno izobražen in ima razvito multikulturno zmožnost, lahko omogoči razvoj multikulturnega učnega okolja. Poudarjena sta tudi pojem medkulturnega dialoga, v Evropski uniji še zlasti pogosto uporabljan od leta 2008, in njegov teoretični primanjkljaj.
KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, medkulturno izobraževanje, medkulturna zmožnost, medkulturni dialog

Prispevek poskuša na podlagi dveh teorij (Nieto 2008; Bennett 2007) odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni multikulturno izobraževanje. Le učitelj, ki je sam multikulturno izobražen in ima razvito multikulturno zmožnost, lahko omogoči razvoj multikulturnega učnega okolja. Poudarjena sta tudi pojem medkulturnega dialoga, v Evropski uniji še zlasti pogosto uporabljan od leta 2008, in njegov teoretični primanjkljaj.
KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, medkulturno izobraževanje, medkulturna zmožnost, medkulturni dialog

Članek je rezultat analize literature o poklicnem izobraževanju in mobilnosti, povezani z zaposlovanjem in migracijami v Sloveniji. Analizirana je bila literatura, ki je izšla med letoma 2004 in 2010, s posebnim poudarkom na slovenskih avtorjih. V Sloveniji tema poklicnega izobraževanja in mobilnosti, povezane z zaposlovanjem in migracijami, ni raziskana. Rezultati raziskav pa kažejo na to, da Slovenija zaradi staranja prebivalstva potrebuje migrante. Slednji se v Sloveniji v glavnem zaposlujejo na manj cenjenih in slabo plačanih delovnih mestih. Rezultati raziskave kažejo na to, da je za Slovenijo značilna nizka mobilnost. Da bi dosegli razvoj, moramo v sodobnih družbah, tako tudi v Sloveniji, spodbujati geografsko in poklicno mobilnost. V članku izhajamo iz trditve, da se mora, ker je Slovenija multikulturna družba, poklicno izobraževanje razvijati kot večkulturno izobraževanje.
KLJUČNE BESEDE: poklicno izobraževanje, mobilnost, migracije, večkulturno izobraževanje

Članek je rezultat analize literature o poklicnem izobraževanju in mobilnosti, povezani z zaposlovanjem in migracijami v Sloveniji. Analizirana je bila literatura, ki je izšla med letoma 2004 in 2010, s posebnim poudarkom na slovenskih avtorjih. V Sloveniji tema poklicnega izobraževanja in mobilnosti, povezane z zaposlovanjem in migracijami, ni raziskana. Rezultati raziskav pa kažejo na to, da Slovenija zaradi staranja prebivalstva potrebuje migrante. Slednji se v Sloveniji v glavnem zaposlujejo na manj cenjenih in slabo plačanih delovnih mestih. Rezultati raziskave kažejo na to, da je za Slovenijo značilna nizka mobilnost. Da bi dosegli razvoj, moramo v sodobnih družbah, tako tudi v Sloveniji, spodbujati geografsko in poklicno mobilnost. V članku izhajamo iz trditve, da se mora, ker je Slovenija multikulturna družba, poklicno izobraževanje razvijati kot večkulturno izobraževanje.
KLJUČNE BESEDE: poklicno izobraževanje, mobilnost, migracije, večkulturno izobraževanje

Slovensko zgodovinopisje je zgodovino otrok in otroštva v veliki meri zapostavilo. Prezrtje se zdi neutemeljeno, saj življenja mladih ponujajo dragocen in pogosto alternativen vpogled v različna obdobja slovenske zgodovine. Avtorica sintetizira fenomen medvojnega izganjanja Slovencev v sosednje države in ga prikazuje skozi otroške izkušnje. Raziskava o otroških izkušnjah vojne in izgonov obenem zrcali medvojno migracijsko dinamiko in njene posledice v slovenskem prostoru. Prispevek o otroških izkušnjah izgnanstva je umeščen v socialno-zgodovinski prikaz druge svetovne vojne. Metodološko prepleta klasično zgodovinsko metodo z metodo ustne zgodovine; temelji na relevantni zgodovinski literaturi, analizi spominskih gradiv, ki je nastajala celotno povojno obdobje, in nekaterih ustnih pričevanj, pridobljenih v zadnjih letih.
KLJUČNE BESEDE: otroštvo, izgnanci, druga svetovna vojna, pričevanja, spomini

Slovensko zgodovinopisje je zgodovino otrok in otroštva v veliki meri zapostavilo. Prezrtje se zdi neutemeljeno, saj življenja mladih ponujajo dragocen in pogosto alternativen vpogled v različna obdobja slovenske zgodovine. Avtorica sintetizira fenomen medvojnega izganjanja Slovencev v sosednje države in ga prikazuje skozi otroške izkušnje. Raziskava o otroških izkušnjah vojne in izgonov obenem zrcali medvojno migracijsko dinamiko in njene posledice v slovenskem prostoru. Prispevek o otroških izkušnjah izgnanstva je umeščen v socialno-zgodovinski prikaz druge svetovne vojne. Metodološko prepleta klasično zgodovinsko metodo z metodo ustne zgodovine; temelji na relevantni zgodovinski literaturi, analizi spominskih gradiv, ki je nastajala celotno povojno obdobje, in nekaterih ustnih pričevanj, pridobljenih v zadnjih letih.
KLJUČNE BESEDE: otroštvo, izgnanci, druga svetovna vojna, pričevanja, spomini

V prispevku avtorica predstavi migracije otrok aleksandrink in pri tem poudari migracije v obdobju od 30. do 60. let 20. stoletja. Predstavi glavne tokove migracij otrok iz Goriške in iz Egipta, starost otrok migrantov in poglavitne razloge za njihove migracije. Migracije otrok aleksandrink umešča v družinski kontekst, postavi pa jih tudi v širši ekonomski in politični okvir dogajanja v prvi polovici 20. stoletja v navedenem geografskem prostoru. V ozadju migracij aleksandrink so potekale številne selitve njihovih otrok, zato nudi članek vpogled v do sedaj morda malo manj znano plat selitev Slovenk in Slovencev v Egipt in iz njega.
KLJUČNE BESEDE: migracije, otroci, aleksandrinke, transnacionalne migracije, Goriška, Egipt, migracije iz Egipta

V prispevku avtorica predstavi migracije otrok aleksandrink in pri tem poudari migracije v obdobju od 30. do 60. let 20. stoletja. Predstavi glavne tokove migracij otrok iz Goriške in iz Egipta, starost otrok migrantov in poglavitne razloge za njihove migracije. Migracije otrok aleksandrink umešča v družinski kontekst, postavi pa jih tudi v širši ekonomski in politični okvir dogajanja v prvi polovici 20. stoletja v navedenem geografskem prostoru. V ozadju migracij aleksandrink so potekale številne selitve njihovih otrok, zato nudi članek vpogled v do sedaj morda malo manj znano plat selitev Slovenk in Slovencev v Egipt in iz njega.
KLJUČNE BESEDE: migracije, otroci, aleksandrinke, transnacionalne migracije, Goriška, Egipt, migracije iz Egipta

Otroci so bili kot del selitvene populacije v senci odraslih. V medvojnem obdobju spremljamo skrb Cerkve in države za njihovo stanje v tujini, predvsem otrok slovenskih izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Le malo otrok je obiskovalo dopolnilni pouk slovenskega jezika, kjer so se z njimi ukvarjali maloštevilni izseljenski duhovniki in učitelji. Živahno je bilo dopisovanje med izseljenskimi otroki in vrstniki v domovini. Srečevali so se tudi med počitnicami, ki so jih preživeli v domovini. V izseljenstvu so bili otroci aktivni del javnih izseljenskih prireditev. Kljub vsem naporom za ohranitev njihove narodne identitete se je proces asimilacije poglabljal kot posledica obiskovanja obveznih šol v priseljenskih državah. Iz otroštva je ohranjenih le malo osebnih pričevanj. Njihovo občutenje in doživljanje se je odražalo v pesmih, ki so z otroško govorico prihajali izpod peres odraslih, npr. v Izseljenski čitanki (1941).
KLJUČNE BESEDE: asimilacija šolske mladine, izseljenski učitelji, stiki z domovino, počitnice v domovini, pisemski stiki otrok

Otroci so bili kot del selitvene populacije v senci odraslih. V medvojnem obdobju spremljamo skrb Cerkve in države za njihovo stanje v tujini, predvsem otrok slovenskih izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Le malo otrok je obiskovalo dopolnilni pouk slovenskega jezika, kjer so se z njimi ukvarjali maloštevilni izseljenski duhovniki in učitelji. Živahno je bilo dopisovanje med izseljenskimi otroki in vrstniki v domovini. Srečevali so se tudi med počitnicami, ki so jih preživeli v domovini. V izseljenstvu so bili otroci aktivni del javnih izseljenskih prireditev. Kljub vsem naporom za ohranitev njihove narodne identitete se je proces asimilacije poglabljal kot posledica obiskovanja obveznih šol v priseljenskih državah. Iz otroštva je ohranjenih le malo osebnih pričevanj. Njihovo občutenje in doživljanje se je odražalo v pesmih, ki so z otroško govorico prihajali izpod peres odraslih, npr. v Izseljenski čitanki (1941).
KLJUČNE BESEDE: asimilacija šolske mladine, izseljenski učitelji, stiki z domovino, počitnice v domovini, pisemski stiki otrok