Članek s pomočjo prizadevanj slovenskega priseljenca v Združene države in svetovno znanega pisatelja Louisa Adamiča, da bi krmaril med svojima dvema identitetama, jugoslovansko in ameriško, kaže, kaj v praksi pomeni transnacionalna identiteta. Na podlagi Adamičevih splošnih zapisov o Trstu in Italiji osvetljuje njegov prehod od vodje diaspore med drugo svetovno vojno do antikolonialista v letih 1946–1951. Analiza Adamičeve aktivistične drže do Trsta omogoča lažje razumevanje transnacionalizma onkraj posameznikovega čezmejnega premika oziroma posameznikove trenutne identitetne opredelitve. Adamičeva prizadevanja, da bi vlado ZDA prepričal o nujnosti jugoslovanskega nadzora Trsta, omogočajo vpogled v delovanje transnacionalizma kot identitete v gibanju.
KLJUČNE BESEDE: Adamič, diaspora, antikolonializem, Tito, transnacionalni aktivizem

Članek s pomočjo prizadevanj slovenskega priseljenca v Združene države in svetovno znanega pisatelja Louisa Adamiča, da bi krmaril med svojima dvema identitetama, jugoslovansko in ameriško, kaže, kaj v praksi pomeni transnacionalna identiteta. Na podlagi Adamičevih splošnih zapisov o Trstu in Italiji osvetljuje njegov prehod od vodje diaspore med drugo svetovno vojno do antikolonialista v letih 1946–1951. Analiza Adamičeve aktivistične drže do Trsta omogoča lažje razumevanje transnacionalizma onkraj posameznikovega čezmejnega premika oziroma posameznikove trenutne identitetne opredelitve. Adamičeva prizadevanja, da bi vlado ZDA prepričal o nujnosti jugoslovanskega nadzora Trsta, omogočajo vpogled v delovanje transnacionalizma kot identitete v gibanju.
KLJUČNE BESEDE: Adamič, diaspora, antikolonializem, Tito, transnacionalni aktivizem

Članek se ukvarja z vprašanjem, kakšno pozornost je Louis Adamič v izbranih delih in javnem angažiranju namenjal ameriškim staroselcem v primerjavi s svojim pisanjem o novih priseljencih v kontekstu razumevanja ohranjanja priseljenske identitete, problema integracije in oblikovanja ameriške nacionalne identitete. Poleg tega raziskuje načine, na katere je avtor obravnaval medkulturne in medetnične odnose v ZDA s stališča ameriških staroselcev. Analizirana so predvsem tri njegova dela: Moja Amerika (1938), Iz mnogih dežel (1940) in Narod narodov (1945). Glavna ugotovitev je, da Adamič ameriškim staroselcem ne posveča enake pozornosti kot (evropskim) priseljencem, kljub temu pa »indijanske zgodbe« ni popolnoma zanemaril. V nekaterih svojih delih, najbolj v Narodu narodov, jih je še zlasti vzporejal s (problematičnim) položajem temnopoltih v Združenih državah v času, ko je bil ta prostor koloniziran ali »z mečem ali s knjigo«.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ameriški staroselci, priseljenci, ZDA, medkulturnost

Članek se ukvarja z vprašanjem, kakšno pozornost je Louis Adamič v izbranih delih in javnem angažiranju namenjal ameriškim staroselcem v primerjavi s svojim pisanjem o novih priseljencih v kontekstu razumevanja ohranjanja priseljenske identitete, problema integracije in oblikovanja ameriške nacionalne identitete. Poleg tega raziskuje načine, na katere je avtor obravnaval medkulturne in medetnične odnose v ZDA s stališča ameriških staroselcev. Analizirana so predvsem tri njegova dela: Moja Amerika (1938), Iz mnogih dežel (1940) in Narod narodov (1945). Glavna ugotovitev je, da Adamič ameriškim staroselcem ne posveča enake pozornosti kot (evropskim) priseljencem, kljub temu pa »indijanske zgodbe« ni popolnoma zanemaril. V nekaterih svojih delih, najbolj v Narodu narodov, jih je še zlasti vzporejal s (problematičnim) položajem temnopoltih v Združenih državah v času, ko je bil ta prostor koloniziran ali »z mečem ali s knjigo«.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ameriški staroselci, priseljenci, ZDA, medkulturnost

Prispevek uvodoma oriše obseg literature o Louisu Adamiču (1898–1951), najuspešnejšem pisatelju slovenskega izseljenstva. Avtorica nato izpostavi prodornost nekaterih Adamičevih napovedi v delih, ki jih je posvetil svoji rojstni deželi. Temu sledi predstavitev Adamičevih pogledov na svetovne razmere sredi 20. stoletja in na najverjetnejše perspektive njihovega prihodnjega razvoja, ki vključujejo nekatera še danes najaktualnejša vprašanja globalne družbe. Avtorica v prispevku uporablja metodo pregledne raziskave: glavna spoznanja svojih dosedanjih raziskav sooča s spoznanji drugih avtorjev.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ameriška literatura, književnost slovenskih izseljencev, zgodovina 20. stoletja

Prispevek uvodoma oriše obseg literature o Louisu Adamiču (1898–1951), najuspešnejšem pisatelju slovenskega izseljenstva. Avtorica nato izpostavi prodornost nekaterih Adamičevih napovedi v delih, ki jih je posvetil svoji rojstni deželi. Temu sledi predstavitev Adamičevih pogledov na svetovne razmere sredi 20. stoletja in na najverjetnejše perspektive njihovega prihodnjega razvoja, ki vključujejo nekatera še danes najaktualnejša vprašanja globalne družbe. Avtorica v prispevku uporablja metodo pregledne raziskave: glavna spoznanja svojih dosedanjih raziskav sooča s spoznanji drugih avtorjev.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ameriška literatura, književnost slovenskih izseljencev, zgodovina 20. stoletja

Avtorica se v članku ukvarja z ameriškimi potniškimi in migracijskimi zakoni iz let 1893, 1903 in 1907, katerih namen je bil upravljanje priseljevanja v ZDA. Prizadevanja za omejevanje priseljevanja predstavlja na podlagi kriterijev o koristnosti oziroma potencialni nevarnosti priseljencev. Pokaže, da podatki, navedeni na seznamih ladijskih potnikov, niso bili vedno verodostojni, želja tako izseljencev kot ladijskih družb po vstopu v ZDA je bila namreč močnejša od strahu pred zavrnitvijo.
KLJUČNE BESEDE: migracijski zakoni, ladijska družba, seznam ladijskih potnikov, go­ljufanje s podatki, ZDA

Avtorica se v članku ukvarja z ameriškimi potniškimi in migracijskimi zakoni iz let 1893, 1903 in 1907, katerih namen je bil upravljanje priseljevanja v ZDA. Prizadevanja za omejevanje priseljevanja predstavlja na podlagi kriterijev o koristnosti oziroma potencialni nevarnosti priseljencev. Pokaže, da podatki, navedeni na seznamih ladijskih potnikov, niso bili vedno verodostojni, želja tako izseljencev kot ladijskih družb po vstopu v ZDA je bila namreč močnejša od strahu pred zavrnitvijo.
KLJUČNE BESEDE: migracijski zakoni, ladijska družba, seznam ladijskih potnikov, go­ljufanje s podatki, ZDA