Tema članka je antropološka analiza pričevanj ženskih priseljenk iz EU, ki živijo v Beogradu. Analiza uporablja dva pristopa – »transnacionalizem od spodaj« in študije pojmovanja doma. Članek odgovarja na vprašanje, kaj državljankam Evropske unije, ki živijo zunaj nje, pomeni dom. Njegov namen je osvetliti migracije srednjega razreda, torej iz bolj razvitih v manj razvite države. Rezultati analize kažejo, da je pojem doma na zapleten način povezan z intervjuvankino percepcijo njenega transmigrantskega statusa in »bifokalnega življenja«. Članek opozarja, da je tudi življenje šolanih in strokovno usposobljenih priseljenk iz držav EU zelo zanimiva raziskovalna tematika. 
KLJUČNE BESEDE: transnacionalizem od spodaj, transmigracije žensk iz EU, dom, bifokalna življenja, Beograd

Tema članka je antropološka analiza pričevanj ženskih priseljenk iz EU, ki živijo v Beogradu. Analiza uporablja dva pristopa – »transnacionalizem od spodaj« in študije pojmovanja doma. Članek odgovarja na vprašanje, kaj državljankam Evropske unije, ki živijo zunaj nje, pomeni dom. Njegov namen je osvetliti migracije srednjega razreda, torej iz bolj razvitih v manj razvite države. Rezultati analize kažejo, da je pojem doma na zapleten način povezan z intervjuvankino percepcijo njenega transmigrantskega statusa in »bifokalnega življenja«. Članek opozarja, da je tudi življenje šolanih in strokovno usposobljenih priseljenk iz držav EU zelo zanimiva raziskovalna tematika. 
KLJUČNE BESEDE: transnacionalizem od spodaj, transmigracije žensk iz EU, dom, bifokalna življenja, Beograd

Avtorja se v članku sprašujeta, kako je vloga postjugoslovanskih držav v restavraciji mejnega režima Evropske unije zaostrila nacionalizme in kakšen je bil po drugi strani spoj med migrantskimi boji, lokalnimi antinacionalističnimi gibanji in zamolčanimi političnimi alternativami? Pojem so-delujočnost bojev za mobilnost in antinacionalističnih bojev na območju nekdanje Jugoslavije omogoča branje nedavne zgodovine migrantske poti skozi regijo in ožje razumevanje trenutnih tegob zaradi t. i. migrantske krize v Bosni in Hercegovini. Takšno alternativno branje omogoča razumeti potencial, ki ga imajo boji za svobodo gibanja za oživitev kritike kolonialnosti oblasti na mejnem območju EU, kakršno je Balkan.
KLJUČNE BESEDE: migracija, družbena gibanja, avtonomija, Bosna in Hercegovina, Balkan, Evropa

Avtorja se v članku sprašujeta, kako je vloga postjugoslovanskih držav v restavraciji mejnega režima Evropske unije zaostrila nacionalizme in kakšen je bil po drugi strani spoj med migrantskimi boji, lokalnimi antinacionalističnimi gibanji in zamolčanimi političnimi alternativami? Pojem so-delujočnost bojev za mobilnost in antinacionalističnih bojev na območju nekdanje Jugoslavije omogoča branje nedavne zgodovine migrantske poti skozi regijo in ožje razumevanje trenutnih tegob zaradi t. i. migrantske krize v Bosni in Hercegovini. Takšno alternativno branje omogoča razumeti potencial, ki ga imajo boji za svobodo gibanja za oživitev kritike kolonialnosti oblasti na mejnem območju EU, kakršno je Balkan.
KLJUČNE BESEDE: migracija, družbena gibanja, avtonomija, Bosna in Hercegovina, Balkan, Evropa

Ameriški zgodovinar s pensilvanske univerze Bucknell, John Enyeart, je intelektualno biografijo Louisa Adamiča naslovil z geslom, ki si ga je slovensko-ameriški pisatelj sposodil pri Osvobodilni fronti in večkrat uporabil v svojih esejih. Pozdrav, ki so ga uporabljali partizani, po Enyeartovem prepričanju odlično povzema srž Adamičevega delovanja, ki je temeljilo na nenehnem boju proti izključevalni politiki, kakršno je utelešal fašizem. Monografija Death to Fascism tako prinaša podroben vpogled v Adamičevo razgibano intelektualno pot, ki jo ameriški zgodovinar kljub razlikam med posameznimi etapami poveže v sklenjeno celoto boja proti politiki, ki v vsakem tujcu vidi sovražnika.

Ameriški zgodovinar s pensilvanske univerze Bucknell, John Enyeart, je intelektualno biografijo Louisa Adamiča naslovil z geslom, ki si ga je slovensko-ameriški pisatelj sposodil pri Osvobodilni fronti in večkrat uporabil v svojih esejih. Pozdrav, ki so ga uporabljali partizani, po Enyeartovem prepričanju odlično povzema srž Adamičevega delovanja, ki je temeljilo na nenehnem boju proti izključevalni politiki, kakršno je utelešal fašizem. Monografija Death to Fascism tako prinaša podroben vpogled v Adamičevo razgibano intelektualno pot, ki jo ameriški zgodovinar kljub razlikam med posameznimi etapami poveže v sklenjeno celoto boja proti politiki, ki v vsakem tujcu vidi sovražnika.

Pesnica Cvetka Lipuš je mednarodno uveljavljena in večkrat nagrajena pesnica, rojena na avstrijskem Koroškem. Po študiju v Avstriji je odšla v Združene države Amerike, nato pa se je po več kot desetletju bivanja čez lužo vrnila in se ustalila v Salzburgu. Doslej je izdala sedem pesniških zbirk in je ena izmed najpomembnejših ambasadork slovenske kulture v tujini. Svoje pesniške misli preliva na papir izključno v slovenščini, svojem prvem jeziku, medtem ko sta nemščina in angleščina jezika njene izobrazbe in poklicnega življenja. V prispevku se avtorji sprašujejo, kako se migracije in trije kulturni krogi, ki jo spremljajo, odražajo v njenem življenju in delu.
KLJUČNE BESEDE: Cvetka Lipuš, slovenska književnost, narodna manjšina, izseljenstvo, migracije, transkulturnost

Pesnica Cvetka Lipuš je mednarodno uveljavljena in večkrat nagrajena pesnica, rojena na avstrijskem Koroškem. Po študiju v Avstriji je odšla v Združene države Amerike, nato pa se je po več kot desetletju bivanja čez lužo vrnila in se ustalila v Salzburgu. Doslej je izdala sedem pesniških zbirk in je ena izmed najpomembnejših ambasadork slovenske kulture v tujini. Svoje pesniške misli preliva na papir izključno v slovenščini, svojem prvem jeziku, medtem ko sta nemščina in angleščina jezika njene izobrazbe in poklicnega življenja. V prispevku se avtorji sprašujejo, kako se migracije in trije kulturni krogi, ki jo spremljajo, odražajo v njenem življenju in delu.
KLJUČNE BESEDE: Cvetka Lipuš, slovenska književnost, narodna manjšina, izseljenstvo, migracije, transkulturnost

Članek obravnava vpliv rabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij na migracij­ski proces. V tem smislu poudarja časovno-prostorsko neodvisno delovanje, ki ga te tehnologije omogočajo. Poleg tega, da tovrstno delovanje povzroča prehod od območne k omrežni organizaciji družbe, migrantom omogoča, da fizično oddaljene izvorne domovine emocionalno in družbeno nikoli ne zapustijo, kar se ne sklada z dosedanjim sociološkim portretom migranta. Na teh izhodiščih prispevek med drugim odpira vprašanje o ponovnem premisleku koncepta migranta, in sicer v pogojih omrežne družbe.
KLJUČNE BESEDE: migracijski proces, informacijsko-komunikacijske tehnologije, migranti, omrežna družba

Članek obravnava vpliv rabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij na migracij­ski proces. V tem smislu poudarja časovno-prostorsko neodvisno delovanje, ki ga te tehnologije omogočajo. Poleg tega, da tovrstno delovanje povzroča prehod od območne k omrežni organizaciji družbe, migrantom omogoča, da fizično oddaljene izvorne domovine emocionalno in družbeno nikoli ne zapustijo, kar se ne sklada z dosedanjim sociološkim portretom migranta. Na teh izhodiščih prispevek med drugim odpira vprašanje o ponovnem premisleku koncepta migranta, in sicer v pogojih omrežne družbe.
KLJUČNE BESEDE: migracijski proces, informacijsko-komunikacijske tehnologije, migranti, omrežna družba