Članek obravnava subjektivno zaznavanje položaja izseljenih iz Slovenije med letoma 2014 in 2017. Poglobljeno je predstavljena izkušnja njihovega bivanja in dela v Avstriji in Nemčiji, ki sta prostor najbolj množičnega sodobnega izseljevanja iz Slovenije. Subjektivne izkušnje migrantov so ob podpori objektivnih statističnih podatkov pomembne za razumevanje celostne slike sodobnih ekonomskih migracij. Namen raziskave je bil pridobiti čim več informacij o migracijski izkušnji s stališča današnjega časa, pojava globalizacije in mobilnosti. Raziskava je pripomogla k razumevanju sodobnih motivov in izkušenj izseljevanja v prostoru Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: sodobni slovenski izseljenci, Avstrija, Nemčija, subjektivne izkuš­nje, ekonomske migracije

Članek obravnava subjektivno zaznavanje položaja izseljenih iz Slovenije med letoma 2014 in 2017. Poglobljeno je predstavljena izkušnja njihovega bivanja in dela v Avstriji in Nemčiji, ki sta prostor najbolj množičnega sodobnega izseljevanja iz Slovenije. Subjektivne izkušnje migrantov so ob podpori objektivnih statističnih podatkov pomembne za razumevanje celostne slike sodobnih ekonomskih migracij. Namen raziskave je bil pridobiti čim več informacij o migracijski izkušnji s stališča današnjega časa, pojava globalizacije in mobilnosti. Raziskava je pripomogla k razumevanju sodobnih motivov in izkušenj izseljevanja v prostoru Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: sodobni slovenski izseljenci, Avstrija, Nemčija, subjektivne izkuš­nje, ekonomske migracije

Članek obravnava odnos med religioznostjo in velikodušnostjo do migrantov v sodob­ni Evropi. Teoretsko se navezuje na sociološko tradicijo proučevanja ambivalentnega odnosa religije do drugačnosti in na tradicijo proučevanja socialne distance do manjšin. Empirična raziskava temelji na podatkih Evropske družboslovne raziskave (ESS) iz let 2014 in 2016. Osredotoča se na analizo in razlago povezanosti med indikatorji vernosti in indikatorji velikodušnosti do migrantov na ravni celote 23 obravnavanih držav, po nekaterih skupinah držav in v zanimivejših primerih posamičnih držav.
KLJUČNE BESEDE: migracije, religioznost, socialna distanca, velikodušnost, obramba kulture

Članek obravnava odnos med religioznostjo in velikodušnostjo do migrantov v sodob­ni Evropi. Teoretsko se navezuje na sociološko tradicijo proučevanja ambivalentnega odnosa religije do drugačnosti in na tradicijo proučevanja socialne distance do manjšin. Empirična raziskava temelji na podatkih Evropske družboslovne raziskave (ESS) iz let 2014 in 2016. Osredotoča se na analizo in razlago povezanosti med indikatorji vernosti in indikatorji velikodušnosti do migrantov na ravni celote 23 obravnavanih držav, po nekaterih skupinah držav in v zanimivejših primerih posamičnih držav.
KLJUČNE BESEDE: migracije, religioznost, socialna distanca, velikodušnost, obramba kulture

Prispevek se osredotoča na kompleksnost selitvene dinamike v Republiki Sloveniji/ Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni, točneje, od medvojnih razmer in konca vojne do liberalizacije jugoslovanske politike na področju mednarodnih selitev, povezane z Zakonom o amnestiji (1962) in s Sporazumom med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o reguliranju zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Avstriji (1963). Temeljni namen prispevka je pregledno strniti in strukturirati prevladujoče selitvene prakse v Sloveniji v izbranem obdobju, z dodatnimi poudarki na mednarodnih političnih dejavnikih, ki so pomembno vplivali na obravnavano selitveno dinamiko.
KLJUČNE BESEDE: selitve, izseljenci, priseljenci, povratniki, begunci, prebežniki

Prispevek se osredotoča na kompleksnost selitvene dinamike v Republiki Sloveniji/ Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni, točneje, od medvojnih razmer in konca vojne do liberalizacije jugoslovanske politike na področju mednarodnih selitev, povezane z Zakonom o amnestiji (1962) in s Sporazumom med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o reguliranju zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Avstriji (1963). Temeljni namen prispevka je pregledno strniti in strukturirati prevladujoče selitvene prakse v Sloveniji v izbranem obdobju, z dodatnimi poudarki na mednarodnih političnih dejavnikih, ki so pomembno vplivali na obravnavano selitveno dinamiko.
KLJUČNE BESEDE: selitve, izseljenci, priseljenci, povratniki, begunci, prebežniki

Besedilo odgovarja na vprašanje, kako je o prebegih iz Jugoslavije v letih 1945–1965 pisalo slovensko časopisje. V obravnavanem obdobju je bilo izseljevanje iz SFRJ omejeno in nadzorovano, prebegi sankcionirani in mediji instrumentalizirani kot ideološki aparat oblasti. Prebegi niso bili tema, ki bi se je časopisje prav pogosto lotevalo. Kadar pa jih vendarle postavilo na časopisni papir, jih je kriminaliziralo in moralno obsojalo. Če je glas »prepustilo« tudi prebežnikom samim, je bil to glas obžalovanja in kesanja, s sporočilom, da odhod v tujino prinaša trpljenje, gorje ali celo pogubo.
KLJUČNE BESEDE: prebegi, časopisi, diskurz, oblast, socialistična Jugoslavija

Besedilo odgovarja na vprašanje, kako je o prebegih iz Jugoslavije v letih 1945–1965 pisalo slovensko časopisje. V obravnavanem obdobju je bilo izseljevanje iz SFRJ omejeno in nadzorovano, prebegi sankcionirani in mediji instrumentalizirani kot ideološki aparat oblasti. Prebegi niso bili tema, ki bi se je časopisje prav pogosto lotevalo. Kadar pa jih vendarle postavilo na časopisni papir, jih je kriminaliziralo in moralno obsojalo. Če je glas »prepustilo« tudi prebežnikom samim, je bil to glas obžalovanja in kesanja, s sporočilom, da odhod v tujino prinaša trpljenje, gorje ali celo pogubo.
KLJUČNE BESEDE: prebegi, časopisi, diskurz, oblast, socialistična Jugoslavija

Avtor v članku obravnava poseljevanje Koprskega okraja po drugi svetovni vojni. V prvih povojnih letih so se na Koprsko iz notranjosti Slovenije večinoma priseljevali strokovni in politični kadri, v poznejšem obdobju pa so se priseljenci zaposlovali kot industrijski delavci. Po avtorjevi hipotezi so komunistične oblasti načrtno spodbujale priseljevanje samo v prvem obdobju, pozneje pa so ti procesi potekali precej bolj spontano.
KLJUČNE BESEDE: priseljevanje, nacionalno vprašanje, Zveza komunistov Slovenije, Primorska, slovenska Istra, Izola, Koper

Avtor v članku obravnava poseljevanje Koprskega okraja po drugi svetovni vojni. V prvih povojnih letih so se na Koprsko iz notranjosti Slovenije večinoma priseljevali strokovni in politični kadri, v poznejšem obdobju pa so se priseljenci zaposlovali kot industrijski delavci. Po avtorjevi hipotezi so komunistične oblasti načrtno spodbujale priseljevanje samo v prvem obdobju, pozneje pa so ti procesi potekali precej bolj spontano.
KLJUČNE BESEDE: priseljevanje, nacionalno vprašanje, Zveza komunistov Slovenije, Primorska, slovenska Istra, Izola, Koper