Članek obravnava obdobje izseljevanja na Slovenskem od konca druge svetovne vojne do začetka šestdesetih let 20. stoletja, v katerem je poleg omejenih možnosti legalnega prehoda prevladovala oblika prebežništva oziroma ilegalnega prehajanja zahodne in severne meje. Izseljevanje in prebežništvo so povzročali številni dejavniki, ki so vsebinsko integralno najbolj natančno opisani v pisnih, ustnih in drugih avto/biografskih pričevanjih akterjev dogajanja. Da bi osvetlil kompleksnost vzrokov za odhajanja med mladimi v obravnavanem obdobju, članek temelji na pregledu in primerjalni analizi osebnih izkušenj prebežništva in izseljevanja izbranih posameznikov.
KLJUČNE BESEDE: izseljevanje, prebežništvo, avto/biografski viri, nadzor migracij, Jugoslavija/Slovenija

Članek obravnava obdobje izseljevanja na Slovenskem od konca druge svetovne vojne do začetka šestdesetih let 20. stoletja, v katerem je poleg omejenih možnosti legalnega prehoda prevladovala oblika prebežništva oziroma ilegalnega prehajanja zahodne in severne meje. Izseljevanje in prebežništvo so povzročali številni dejavniki, ki so vsebinsko integralno najbolj natančno opisani v pisnih, ustnih in drugih avto/biografskih pričevanjih akterjev dogajanja. Da bi osvetlil kompleksnost vzrokov za odhajanja med mladimi v obravnavanem obdobju, članek temelji na pregledu in primerjalni analizi osebnih izkušenj prebežništva in izseljevanja izbranih posameznikov.
KLJUČNE BESEDE: izseljevanje, prebežništvo, avto/biografski viri, nadzor migracij, Jugoslavija/Slovenija

Članek temelji na literarni analizi dveh knjig Etel Adnan, in sicer V srcu srca druge države (In the Heart of the Heart of Another Country) in Mesta in ženske (Pisma Fawwazu) (Cities&Women, Letters to Fawwaz) ter osebnem intervjuju z umetnico iz leta 2018. Osrednja tema članka je preučevanje vpliva nomadstva v umetnosti in literaturi Etel Adnan. Umetnica izhaja iz nomadske kulture in se je kot intelektualna nomadka iz Libanona najprej preselila v Pariz, nato v Kalifornijo, ko pa se je končno vrnila v Libanon, je morala državo zaradi državljanske vojne znova zapustiti. Njena navdihujoča odprtost izhaja iz nomadskega načina življenja, ki ustvarja stanje béance, kar, kot predvideva Bourauoi, pomeni »svobodo od meja«.
KLJUČNE BESEDE: nomadstvo, mobilnost, identiteta, umetnost, literatura

Članek temelji na literarni analizi dveh knjig Etel Adnan, in sicer V srcu srca druge države (In the Heart of the Heart of Another Country) in Mesta in ženske (Pisma Fawwazu) (Cities&Women, Letters to Fawwaz) ter osebnem intervjuju z umetnico iz leta 2018. Osrednja tema članka je preučevanje vpliva nomadstva v umetnosti in literaturi Etel Adnan. Umetnica izhaja iz nomadske kulture in se je kot intelektualna nomadka iz Libanona najprej preselila v Pariz, nato v Kalifornijo, ko pa se je končno vrnila v Libanon, je morala državo zaradi državljanske vojne znova zapustiti. Njena navdihujoča odprtost izhaja iz nomadskega načina življenja, ki ustvarja stanje béance, kar, kot predvideva Bourauoi, pomeni »svobodo od meja«.
KLJUČNE BESEDE: nomadstvo, mobilnost, identiteta, umetnost, literatura

Povezava med spremembami javne politike v zadnjih desetletjih in vplivom naraščajočega števila priseljencev v Španiji je imela transformativen učinek na tretji sektor. Vladni trend zunanjega najemanja vodstvenih kadrov mednarodnih razvojnih kooperativnih programov in socialnih služb je dobršen del odgovornosti države prevalil na ramena civilnodružbenih organizacij. Novi kontekst je prinesel napetosti in spremembe v načinu delovanja in organiziranja. Članek, ki temelji na dveh raziskovalnih projektih, obravnava prilagoditve in spremembe v odnosih med glavnimi protagonisti na področju migracij in razvoja.
KLJUČNE BESEDE: Španija, civilna družba, priseljenci, nevladne razvojne organizacije, združenja, javne politike

Povezava med spremembami javne politike v zadnjih desetletjih in vplivom naraščajočega števila priseljencev v Španiji je imela transformativen učinek na tretji sektor. Vladni trend zunanjega najemanja vodstvenih kadrov mednarodnih razvojnih kooperativnih programov in socialnih služb je dobršen del odgovornosti države prevalil na ramena civilnodružbenih organizacij. Novi kontekst je prinesel napetosti in spremembe v načinu delovanja in organiziranja. Članek, ki temelji na dveh raziskovalnih projektih, obravnava prilagoditve in spremembe v odnosih med glavnimi protagonisti na področju migracij in razvoja.
KLJUČNE BESEDE: Španija, civilna družba, priseljenci, nevladne razvojne organizacije, združenja, javne politike

Članek prikazuje odzive ameriških in slovenskih časnikov, tednikov, mesečnikov in drugih poročil na Adamičeve prve tri knjige, ki so v ZDA izšle med letoma 1931 in 1934. Avtor v članku obravnava tako pozitivne kot negativne kritike njegovih del, pri čemer si pomaga z Adamičevimi knjigami, s spomini, korespondenco in strokovnimi članki, ki so se ukvarjali z njegovima pisanjem in delovanjem. Primerja odzive bralcev in jih sooča z relevantnimi spoznanji in zgodovinskimi dejstvi ter dostopnim arhivskim gradivom. Članek prikaže, kako se je Adamič na začetku literarnega razvoja počasi spreminjal v poznavalca priseljenskih tematik.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, priseljenske teme, recenzije, časopisi, izseljenstvo

Članek prikazuje odzive ameriških in slovenskih časnikov, tednikov, mesečnikov in drugih poročil na Adamičeve prve tri knjige, ki so v ZDA izšle med letoma 1931 in 1934. Avtor v članku obravnava tako pozitivne kot negativne kritike njegovih del, pri čemer si pomaga z Adamičevimi knjigami, s spomini, korespondenco in strokovnimi članki, ki so se ukvarjali z njegovima pisanjem in delovanjem. Primerja odzive bralcev in jih sooča z relevantnimi spoznanji in zgodovinskimi dejstvi ter dostopnim arhivskim gradivom. Članek prikaže, kako se je Adamič na začetku literarnega razvoja počasi spreminjal v poznavalca priseljenskih tematik.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, priseljenske teme, recenzije, časopisi, izseljenstvo

Avtorja v članku predstavljata Adamičevo vlogo v drugi svetovni vojni, v kateri je deloval v okviru ameriških organizacij, kakršni sta bili Commom Council for American Unity in Vladna komisija za narodno obrambo. Pri tem se je zavzemal za upoštevanje etnične raznolikosti ameriškega prebivalstva pri aktiviranju v vojnih naporih ZDA. Adamič je bil tudi vodilni član organizacij ameriških južnoslovanskih izseljencev, kakršna sta bila Združeni odbor južnoslovanskih Američanov in Slovenski ameriški narodni svet. Ker novejša ameriška literatura delovanje jugoslovanskih Američanov med drugo svetovno vojno obravnava zlasti kot problem nacionalne varnosti ZDA, nam odkriva doslej še ne razkrito plat delovanja Louisa Adamiča.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ZOJSA, FBI, komunizem, Jugoslavija

Avtorja v članku predstavljata Adamičevo vlogo v drugi svetovni vojni, v kateri je deloval v okviru ameriških organizacij, kakršni sta bili Commom Council for American Unity in Vladna komisija za narodno obrambo. Pri tem se je zavzemal za upoštevanje etnične raznolikosti ameriškega prebivalstva pri aktiviranju v vojnih naporih ZDA. Adamič je bil tudi vodilni član organizacij ameriških južnoslovanskih izseljencev, kakršna sta bila Združeni odbor južnoslovanskih Američanov in Slovenski ameriški narodni svet. Ker novejša ameriška literatura delovanje jugoslovanskih Američanov med drugo svetovno vojno obravnava zlasti kot problem nacionalne varnosti ZDA, nam odkriva doslej še ne razkrito plat delovanja Louisa Adamiča.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ZOJSA, FBI, komunizem, Jugoslavija