64 / 2026
Juan Paulo Gabriel Amurao
Knjižna ocena - Florian Tissot, Doing Family on the Move: Highly-Skilled Migrants in Switzerland and Germany Lausanne: Peter Lang Verlag, 2020; 358 pp.64 / 2026
Juan Paulo Gabriel Amurao
Knjižna ocena - Florian Tissot, Doing Family on the Move: Highly-Skilled Migrants in Switzerland and Germany Lausanne: Peter Lang Verlag, 2020; 358 pp.64 / 2026
Taqiyeddine Benfifi, Naima Outaleb
Izseljevanje zdravnikov in globalizacija: perspektiva tržne logike in politične ekonomijeAvtorja v prispevku obravnavata integracijo zdravstvenega sektorja v globaliziranogospodarstvo z liberalizacijo trgovine z zdravstvenimi storitvami. Vlade in podjetjana svetovnih trgih dela vse bolj povprašujejo po zdravnikih, kar povzroča vsepogostejše selitve zdravnikov iz številnih držav z nizkimi in srednjimi dohodki vdržave z visokimi dohodki. To množično odhajanje zdravnikov kot posledica svetovnepolitične ekonomije državam v razvoju preprečuje, da bi privabile in zadržale svojezdravniške kadre, kar vzbuja skrbi glede učinkov te emigracije na javno zdravje vdržavah izvora.
KLJUČNE BESEDE: trgi dela, zdravstveno varstvo, globalizacija, izseljevanjezdravnikov, politična ekonomija
64 / 2026
Taqiyeddine Benfifi, Naima Outaleb
Izseljevanje zdravnikov in globalizacija: perspektiva tržne logike in politične ekonomijeAvtorja v prispevku obravnavata integracijo zdravstvenega sektorja v globaliziranogospodarstvo z liberalizacijo trgovine z zdravstvenimi storitvami. Vlade in podjetjana svetovnih trgih dela vse bolj povprašujejo po zdravnikih, kar povzroča vsepogostejše selitve zdravnikov iz številnih držav z nizkimi in srednjimi dohodki vdržave z visokimi dohodki. To množično odhajanje zdravnikov kot posledica svetovnepolitične ekonomije državam v razvoju preprečuje, da bi privabile in zadržale svojezdravniške kadre, kar vzbuja skrbi glede učinkov te emigracije na javno zdravje vdržavah izvora.
KLJUČNE BESEDE: trgi dela, zdravstveno varstvo, globalizacija, izseljevanjezdravnikov, politična ekonomija
64 / 2026
Volodymyr Bilokopytov, Nina Bilokopytova, Karim El Guessab
Fenomen »balkanskega islama« kot dejavnik medkulturnega in etnično-socialnega dialogaAvtorji v prispevku na novo konceptualizirajo »balkanski islam« kot dinamičenin translokalni pojav, na katerega vplivajo migracije, imperialna dediščina insodobni transnacionalni procesi. Analizirajo ga onkraj esencialističnega vidika, kotkontekstualno pogojeno konfiguracijo praks, institucij in identitet. V svoji študijiz uporabo interpretativnega in metamodernega okvira izpostavljajo prepletanjelokalnega in globalnega, tradicije in modernosti. Njihove ugotovitve kažejo, da»balkanski islam« deluje kot prostor medkulturnega dialoga, kjer se v zgodovinskopluralnih družbah nenehno vzpostavljajo raznolike oblike pripadnosti.
KLJUČNE BESEDE: balkanski islam, migracije, transnacionalizem, »osmanskadediščina«, etnično-socialna identiteta, metamodernost
64 / 2026
Volodymyr Bilokopytov, Nina Bilokopytova, Karim El Guessab
Fenomen »balkanskega islama« kot dejavnik medkulturnega in etnično-socialnega dialogaAvtorji v prispevku na novo konceptualizirajo »balkanski islam« kot dinamičenin translokalni pojav, na katerega vplivajo migracije, imperialna dediščina insodobni transnacionalni procesi. Analizirajo ga onkraj esencialističnega vidika, kotkontekstualno pogojeno konfiguracijo praks, institucij in identitet. V svoji študijiz uporabo interpretativnega in metamodernega okvira izpostavljajo prepletanjelokalnega in globalnega, tradicije in modernosti. Njihove ugotovitve kažejo, da»balkanski islam« deluje kot prostor medkulturnega dialoga, kjer se v zgodovinskopluralnih družbah nenehno vzpostavljajo raznolike oblike pripadnosti.
KLJUČNE BESEDE: balkanski islam, migracije, transnacionalizem, »osmanskadediščina«, etnično-socialna identiteta, metamodernost
64 / 2026
Rebeka Mesarić Žabčić, Juraj Pokos, Nenad Pokos
Hrvaško prebivalstvo med najstarejšimi na svetu (spremembe v starostni strukturi, 1991–2021)Avtorji v prispevku na podlagi več analitičnih kazalnikov, s pomočjo katerih sokvantificirali in opredelili stopnjo staranja hrvaškega prebivalstva, predstavijospremembe v starostni sestavi prebivalstva na Hrvaškem med letoma 1991 in 2021.V opazovanem obdobju se je delež mladega prebivalstva (do 19 let) zmanjšal s 26,2 %na 19,2 %, delež starejših (nad 60 let) pa se je povečal s 17,5 % na 29,9 %, s čimer seprebivalci Hrvaške uvrščajo med najstarejše na svetu. Zaradi takšnih demografskihsprememb se bo Hrvaška kmalu soočila z gospodarskimi, socialnimi in finančnimitežavami, saj vse manj prebivalcev prispeva v pokojninski in zdravstveni sistem.
KLJUČNE BESEDE: depopulacija, starostna struktura, Hrvaška, staranje prebivalstva,migracije
64 / 2026
Rebeka Mesarić Žabčić, Juraj Pokos, Nenad Pokos
Hrvaško prebivalstvo med najstarejšimi na svetu (spremembe v starostni strukturi, 1991–2021)Avtorji v prispevku na podlagi več analitičnih kazalnikov, s pomočjo katerih sokvantificirali in opredelili stopnjo staranja hrvaškega prebivalstva, predstavijospremembe v starostni sestavi prebivalstva na Hrvaškem med letoma 1991 in 2021.V opazovanem obdobju se je delež mladega prebivalstva (do 19 let) zmanjšal s 26,2 %na 19,2 %, delež starejših (nad 60 let) pa se je povečal s 17,5 % na 29,9 %, s čimer seprebivalci Hrvaške uvrščajo med najstarejše na svetu. Zaradi takšnih demografskihsprememb se bo Hrvaška kmalu soočila z gospodarskimi, socialnimi in finančnimitežavami, saj vse manj prebivalcev prispeva v pokojninski in zdravstveni sistem.
KLJUČNE BESEDE: depopulacija, starostna struktura, Hrvaška, staranje prebivalstva,migracije
64 / 2026
Luděk Jirka
Nezaželena povratna denarna nakazila: primer mladih ukrajinskih študentov na ČeškemAvtor v prispevku raziskuje povezavoy med t. i. instrumentalnimi migracijskimitežnjami (željami po selitvi zaradi izobraževanja) in povratnimi denarnimi nakaziliv transnacionalnih družinah. Na podlagi podatkov iz polstrukturiranih intervjujev zmladimi ukrajinskimi migranti in migrantkami, ki so se na Češko preselili v starosti15–16 let, ugotavlja, da si sogovorniki, ki so se preselili, po začetni fazi prihodain prilagajanja želijo postati finančno neodvisni od svojih staršev, ki niso odšli vtujino. Prizadevajo si torej za neodvisnost, ki temelji na zavestnem zavračanjutransnacionalne finančne odvisnosti od svojih družin. S tem avtor pokaže, kako jelahko v okviru individualnih migracijskih ambicij finančna podpora družine dojetakot nezaželena.
KLJUČNE BESEDE: migracije študentov, instrumentalne migracijske težnje,transnacionalna družina, neodvisnost, povratna denarna nakazila
64 / 2026
Luděk Jirka
Nezaželena povratna denarna nakazila: primer mladih ukrajinskih študentov na ČeškemAvtor v prispevku raziskuje povezavoy med t. i. instrumentalnimi migracijskimitežnjami (željami po selitvi zaradi izobraževanja) in povratnimi denarnimi nakaziliv transnacionalnih družinah. Na podlagi podatkov iz polstrukturiranih intervjujev zmladimi ukrajinskimi migranti in migrantkami, ki so se na Češko preselili v starosti15–16 let, ugotavlja, da si sogovorniki, ki so se preselili, po začetni fazi prihodain prilagajanja želijo postati finančno neodvisni od svojih staršev, ki niso odšli vtujino. Prizadevajo si torej za neodvisnost, ki temelji na zavestnem zavračanjutransnacionalne finančne odvisnosti od svojih družin. S tem avtor pokaže, kako jelahko v okviru individualnih migracijskih ambicij finančna podpora družine dojetakot nezaželena.
KLJUČNE BESEDE: migracije študentov, instrumentalne migracijske težnje,transnacionalna družina, neodvisnost, povratna denarna nakazila