50 / 2019

Gaziza Tolesh

Knjižna ocena - Khaled A. Beydoun, American Islamophobia: Understanding the Roots and Rise of Fear Oakland, California, University California Press, 2018

50 / 2019

Gaziza Tolesh

Knjižna ocena - Khaled A. Beydoun, American Islamophobia: Understanding the Roots and Rise of Fear Oakland, California, University California Press, 2018

50 / 2019

Lucia Kulihova

Zavajajoči podatki na seznamih ladijskih potnikov kot posledica restriktivne ameriške migracijske zakonodaje

Avtorica se v članku ukvarja z ameriškimi potniškimi in migracijskimi zakoni iz let 1893, 1903 in 1907, katerih namen je bil upravljanje priseljevanja v ZDA. Prizadevanja za omejevanje priseljevanja predstavlja na podlagi kriterijev o koristnosti oziroma potencialni nevarnosti priseljencev. Pokaže, da podatki, navedeni na seznamih ladijskih potnikov, niso bili vedno verodostojni, želja tako izseljencev kot ladijskih družb po vstopu v ZDA je bila namreč močnejša od strahu pred zavrnitvijo.
KLJUČNE BESEDE: migracijski zakoni, ladijska družba, seznam ladijskih potnikov, go­ljufanje s podatki, ZDA

50 / 2019

Lucia Kulihova

Zavajajoči podatki na seznamih ladijskih potnikov kot posledica restriktivne ameriške migracijske zakonodaje

Avtorica se v članku ukvarja z ameriškimi potniškimi in migracijskimi zakoni iz let 1893, 1903 in 1907, katerih namen je bil upravljanje priseljevanja v ZDA. Prizadevanja za omejevanje priseljevanja predstavlja na podlagi kriterijev o koristnosti oziroma potencialni nevarnosti priseljencev. Pokaže, da podatki, navedeni na seznamih ladijskih potnikov, niso bili vedno verodostojni, želja tako izseljencev kot ladijskih družb po vstopu v ZDA je bila namreč močnejša od strahu pred zavrnitvijo.
KLJUČNE BESEDE: migracijski zakoni, ladijska družba, seznam ladijskih potnikov, go­ljufanje s podatki, ZDA

50 / 2019

Maja Gostič

Izkušnje bivanja in dela sodobnih slovenskih izseljencev v Avstriji in Nemčiji

Članek obravnava subjektivno zaznavanje položaja izseljenih iz Slovenije med letoma 2014 in 2017. Poglobljeno je predstavljena izkušnja njihovega bivanja in dela v Avstriji in Nemčiji, ki sta prostor najbolj množičnega sodobnega izseljevanja iz Slovenije. Subjektivne izkušnje migrantov so ob podpori objektivnih statističnih podatkov pomembne za razumevanje celostne slike sodobnih ekonomskih migracij. Namen raziskave je bil pridobiti čim več informacij o migracijski izkušnji s stališča današnjega časa, pojava globalizacije in mobilnosti. Raziskava je pripomogla k razumevanju sodobnih motivov in izkušenj izseljevanja v prostoru Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: sodobni slovenski izseljenci, Avstrija, Nemčija, subjektivne izkuš­nje, ekonomske migracije

50 / 2019

Maja Gostič

Izkušnje bivanja in dela sodobnih slovenskih izseljencev v Avstriji in Nemčiji

Članek obravnava subjektivno zaznavanje položaja izseljenih iz Slovenije med letoma 2014 in 2017. Poglobljeno je predstavljena izkušnja njihovega bivanja in dela v Avstriji in Nemčiji, ki sta prostor najbolj množičnega sodobnega izseljevanja iz Slovenije. Subjektivne izkušnje migrantov so ob podpori objektivnih statističnih podatkov pomembne za razumevanje celostne slike sodobnih ekonomskih migracij. Namen raziskave je bil pridobiti čim več informacij o migracijski izkušnji s stališča današnjega časa, pojava globalizacije in mobilnosti. Raziskava je pripomogla k razumevanju sodobnih motivov in izkušenj izseljevanja v prostoru Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: sodobni slovenski izseljenci, Avstrija, Nemčija, subjektivne izkuš­nje, ekonomske migracije

50 / 2019

Marjan Smrke

Religioznost in velikodušnost do migrantov

Članek obravnava odnos med religioznostjo in velikodušnostjo do migrantov v sodob­ni Evropi. Teoretsko se navezuje na sociološko tradicijo proučevanja ambivalentnega odnosa religije do drugačnosti in na tradicijo proučevanja socialne distance do manjšin. Empirična raziskava temelji na podatkih Evropske družboslovne raziskave (ESS) iz let 2014 in 2016. Osredotoča se na analizo in razlago povezanosti med indikatorji vernosti in indikatorji velikodušnosti do migrantov na ravni celote 23 obravnavanih držav, po nekaterih skupinah držav in v zanimivejših primerih posamičnih držav.
KLJUČNE BESEDE: migracije, religioznost, socialna distanca, velikodušnost, obramba kulture

50 / 2019

Marjan Smrke

Religioznost in velikodušnost do migrantov

Članek obravnava odnos med religioznostjo in velikodušnostjo do migrantov v sodob­ni Evropi. Teoretsko se navezuje na sociološko tradicijo proučevanja ambivalentnega odnosa religije do drugačnosti in na tradicijo proučevanja socialne distance do manjšin. Empirična raziskava temelji na podatkih Evropske družboslovne raziskave (ESS) iz let 2014 in 2016. Osredotoča se na analizo in razlago povezanosti med indikatorji vernosti in indikatorji velikodušnosti do migrantov na ravni celote 23 obravnavanih držav, po nekaterih skupinah držav in v zanimivejših primerih posamičnih držav.
KLJUČNE BESEDE: migracije, religioznost, socialna distanca, velikodušnost, obramba kulture

50 / 2019

Marina Lukšič-Hacin

Političnost migracij po drugi svetovni vojni: Od politike revanšizma do amnestije

Prispevek se osredotoča na kompleksnost selitvene dinamike v Republiki Sloveniji/ Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni, točneje, od medvojnih razmer in konca vojne do liberalizacije jugoslovanske politike na področju mednarodnih selitev, povezane z Zakonom o amnestiji (1962) in s Sporazumom med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o reguliranju zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Avstriji (1963). Temeljni namen prispevka je pregledno strniti in strukturirati prevladujoče selitvene prakse v Sloveniji v izbranem obdobju, z dodatnimi poudarki na mednarodnih političnih dejavnikih, ki so pomembno vplivali na obravnavano selitveno dinamiko.
KLJUČNE BESEDE: selitve, izseljenci, priseljenci, povratniki, begunci, prebežniki

50 / 2019

Marina Lukšič-Hacin

Političnost migracij po drugi svetovni vojni: Od politike revanšizma do amnestije

Prispevek se osredotoča na kompleksnost selitvene dinamike v Republiki Sloveniji/ Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni, točneje, od medvojnih razmer in konca vojne do liberalizacije jugoslovanske politike na področju mednarodnih selitev, povezane z Zakonom o amnestiji (1962) in s Sporazumom med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o reguliranju zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Avstriji (1963). Temeljni namen prispevka je pregledno strniti in strukturirati prevladujoče selitvene prakse v Sloveniji v izbranem obdobju, z dodatnimi poudarki na mednarodnih političnih dejavnikih, ki so pomembno vplivali na obravnavano selitveno dinamiko.
KLJUČNE BESEDE: selitve, izseljenci, priseljenci, povratniki, begunci, prebežniki