Od 18. do polovice 20. stoletja se je v Vinkovce in okolico, se pravi na današnjo vzhodno Hrvaško, priselilo veliko hrvaškega prebivalstva rimskokatoliške veroizpovedi iz Hercegovine, Dalmacije, Like, Bosne, Zagorja in Bačke. Razlogi za selitve v Slavonijo so bili siromaštvo, načrtno ali posamezno naseljevanje. Raziskovali bomo, od kod prihajajo priseljenci in v katere kraje vinkovškega področja se naseljujejo, opisali interakcije med domačim in priseljenim prebivalstvom ter gradnje, stanovanja, gospodarjenje in prehrano priseljencev po drugi svetovni vojni.
KLJUČNE BESEDE: vinkovško področje, prišleki, domače prebivalstvo, migracije, interakcija

Od 18. do polovice 20. stoletja se je v Vinkovce in okolico, se pravi na današnjo vzhodno Hrvaško, priselilo veliko hrvaškega prebivalstva rimskokatoliške veroizpovedi iz Hercegovine, Dalmacije, Like, Bosne, Zagorja in Bačke. Razlogi za selitve v Slavonijo so bili siromaštvo, načrtno ali posamezno naseljevanje. Raziskovali bomo, od kod prihajajo priseljenci in v katere kraje vinkovškega področja se naseljujejo, opisali interakcije med domačim in priseljenim prebivalstvom ter gradnje, stanovanja, gospodarjenje in prehrano priseljencev po drugi svetovni vojni.
KLJUČNE BESEDE: vinkovško področje, prišleki, domače prebivalstvo, migracije, interakcija

Hrvaška radiotelevizija že več kot petdeset let oddaja programe in oddaje v hrvaškem jeziku za hrvaške izseljence v Evropi in po svetu. Namen tega prispevka je prikazati, kakšna je vloga Hrvaške radiotelevizije in Hrvaškega radia pri ohranjanju hrvaške identitete med hrvaškimi izseljenci v splošnem, ter na primerih Italije, Avstrije in Madžarske izluščiti dobre prakse in teme, ki so najbolj zastopane v medijih, hkrati pa tudi najbolj gledane in poslušane, ter predvideti, kako bi lahko v prihodnje zgradili nadaljnje mostove sodelovanja po medijih med izseljeniško in domovinsko Hrvaško.
KLJUČNE BESEDE: Avstrija, Hrvaška radiotelevizija, hrvaška identiteta, hrvaški izseljenci, Italija, Madžarska

Hrvaška radiotelevizija že več kot petdeset let oddaja programe in oddaje v hrvaškem jeziku za hrvaške izseljence v Evropi in po svetu. Namen tega prispevka je prikazati, kakšna je vloga Hrvaške radiotelevizije in Hrvaškega radia pri ohranjanju hrvaške identitete med hrvaškimi izseljenci v splošnem, ter na primerih Italije, Avstrije in Madžarske izluščiti dobre prakse in teme, ki so najbolj zastopane v medijih, hkrati pa tudi najbolj gledane in poslušane, ter predvideti, kako bi lahko v prihodnje zgradili nadaljnje mostove sodelovanja po medijih med izseljeniško in domovinsko Hrvaško.
KLJUČNE BESEDE: Avstrija, Hrvaška radiotelevizija, hrvaška identiteta, hrvaški izseljenci, Italija, Madžarska

Pomemben vidik v preučevanju migracij je tudi raziskovanje etničnih društev v državah imigracije. Etnična društva ne le oblikujejo dejavnosti in identiteto migrantov, temveč vplivajo tudi na integracijo migrantov v družbo gostiteljico. Prispevek govori o migracijah Hrvatov (Jugoslovanov) v Švico in etnični identiteti hrvaških migrantov v Švici z vidika družbene organizacije (z aktivnostmi in delovanjem različnih hrvaških etničnih društev) v obdobjih, ko je bila Hrvaška v sklopu SFRJ. Poskušali bomo poudariti specifi čni družbeni kontekst in socio-kulturne razlike pri hrvaških migrantih glede na različna obdobja in vzroke izseljevanja, s tem pa tudi različne oblike in intenziteto etničnega organiziranja ter vplive hrvaških etničnih društev na ohranjanje etnične identitete in integracijo v imigrantsko švicarsko družbo.
KLJUČNE BESEDE: migracija, hrvaški migranti, družbena organizacija, Hrvati v Švici, hrvaška etnična društva, etnična identiteta

Pomemben vidik v preučevanju migracij je tudi raziskovanje etničnih društev v državah imigracije. Etnična društva ne le oblikujejo dejavnosti in identiteto migrantov, temveč vplivajo tudi na integracijo migrantov v družbo gostiteljico. Prispevek govori o migracijah Hrvatov (Jugoslovanov) v Švico in etnični identiteti hrvaških migrantov v Švici z vidika družbene organizacije (z aktivnostmi in delovanjem različnih hrvaških etničnih društev) v obdobjih, ko je bila Hrvaška v sklopu SFRJ. Poskušali bomo poudariti specifi čni družbeni kontekst in socio-kulturne razlike pri hrvaških migrantih glede na različna obdobja in vzroke izseljevanja, s tem pa tudi različne oblike in intenziteto etničnega organiziranja ter vplive hrvaških etničnih društev na ohranjanje etnične identitete in integracijo v imigrantsko švicarsko družbo.
KLJUČNE BESEDE: migracija, hrvaški migranti, družbena organizacija, Hrvati v Švici, hrvaška etnična društva, etnična identiteta

Sodobna identiteta gradiščanskih Hrvatov kot odnos, ki predpostavlja enakost, istovetnost in enotnost s samim seboj, se je oblikovala po letu 1921 med potomci tistih Hrvatov, ki so v 16. stoletju v sklopu velikega razseljevanja s hrvaških ozemelj pred plimo osmanske ekspanzije v jugovzhodni Evropi zapustili stara bivališča med reko Dravo in Jadranskim morjem ter se nastanili na zahodnih robovih Panonije, se pravi na območju, ki si ga danes znotraj Evropske unije delijo avstrijska pokrajina Burgenland (hrvaško Gradišče), okraja Vas in Győr-Moson-Sopron na zahodnem Madžarskem in bratislavski okraj na Slovaškem.
KLJUČNE BESEDE: Gradišče, Hrvati, identiteta

Sodobna identiteta gradiščanskih Hrvatov kot odnos, ki predpostavlja enakost, istovetnost in enotnost s samim seboj, se je oblikovala po letu 1921 med potomci tistih Hrvatov, ki so v 16. stoletju v sklopu velikega razseljevanja s hrvaških ozemelj pred plimo osmanske ekspanzije v jugovzhodni Evropi zapustili stara bivališča med reko Dravo in Jadranskim morjem ter se nastanili na zahodnih robovih Panonije, se pravi na območju, ki si ga danes znotraj Evropske unije delijo avstrijska pokrajina Burgenland (hrvaško Gradišče), okraja Vas in Győr-Moson-Sopron na zahodnem Madžarskem in bratislavski okraj na Slovaškem.
KLJUČNE BESEDE: Gradišče, Hrvati, identiteta

Avtorici v članku predstavljata analizo (samo)reprezentacij majhnih, nesrbskih in nealbanskih manjšin na Kosovu. V poglobljenih intervjujih s predstavniki različnih manjšin na Kosovu (z Romi, Aškali, Egipčani, Bošnjaki, s Hrvati, Gorani in s Turki) razkrivata načine, s katerimi ti izražajo svoje razumevanje življenja na »novem« Kosovu. Njuna ključna ugotovitev je, da manjšinske skupine odprto razkrivajo diskriminacijo in prevladujočo uokvirjanje njihovih skupnosti kot »Drugih« s strani kosovskih Albancev in Srbov, obenem pa želijo ostati »skrite«.
Ključne besede: skrite manjšine, nacionalizem, komuniciranje, Kosovo, nekdanja Jugoslavija

Avtorici v članku predstavljata analizo (samo)reprezentacij majhnih, nesrbskih in nealbanskih manjšin na Kosovu. V poglobljenih intervjujih s predstavniki različnih manjšin na Kosovu (z Romi, Aškali, Egipčani, Bošnjaki, s Hrvati, Gorani in s Turki) razkrivata načine, s katerimi ti izražajo svoje razumevanje življenja na »novem« Kosovu. Njuna ključna ugotovitev je, da manjšinske skupine odprto razkrivajo diskriminacijo in prevladujočo uokvirjanje njihovih skupnosti kot »Drugih« s strani kosovskih Albancev in Srbov, obenem pa želijo ostati »skrite«.
Ključne besede: skrite manjšine, nacionalizem, komuniciranje, Kosovo, nekdanja Jugoslavija