31 / 2010
Janja Žitnik Serafin
Literarna in kulturna dediščina Slovencev v Argentini kot predmet raziskavTa kratki pregledni prikaz raziskav in objavljenih raziskovalnih rezultatov o literarni in kulturni dediščini slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Argentini bo v uvodnem delu posvečen preteklim raziskavam Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU na področju argentinskoslovenske književnosti, v nadaljevanju pa bom na kratko orisala tematski razpon drugih študij o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v Argentini, in sicer tistih, ki jih je omenjeni inštitut objavil v svoji monografski zbirki Migracije in v znanstveni reviji Dve domovini / Two Homelands.
31 / 2010
Janja Žitnik Serafin
Literarna in kulturna dediščina Slovencev v Argentini kot predmet raziskavTa kratki pregledni prikaz raziskav in objavljenih raziskovalnih rezultatov o literarni in kulturni dediščini slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Argentini bo v uvodnem delu posvečen preteklim raziskavam Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU na področju argentinskoslovenske književnosti, v nadaljevanju pa bom na kratko orisala tematski razpon drugih študij o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v Argentini, in sicer tistih, ki jih je omenjeni inštitut objavil v svoji monografski zbirki Migracije in v znanstveni reviji Dve domovini / Two Homelands.
31 / 2010
Karmen Erjavec, Melita Poler Kovačič
Evropska unija – nova domovina za ilegalne imigrante? Študija imaginarijev Evropske unijeMnoge študije proučujejo reprezentacijo Evropske unije (EU), toda nobena ne analizira pogledov sodobnih Drugih na EU. Ta študija skuša zapolniti to vrzel, obenem pa s podatki, pridobljenimi s poglobljenimi intervjuji z ilegalnimi imigranti iz Afrike, razširiti postnacionalni pristop k proučevanju EU. Rezultati kažejo, da so ilegalni imigranti pred odhodom povezovali EU z ekonomskim uspehom na podlagi medijev, pripadnikov organiziranega kriminala in lažnih podob imigrantskega življenja v EU. Na podlagi izkušenj se je njihova podoba EU spremenila: Evropa je dežela represije, sodobnega suženjstva in rasizma.
KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, reprezentacija, ilegalni imigranti, mediji, poglobljeni intervjuji
31 / 2010
Karmen Erjavec, Melita Poler Kovačič
Evropska unija – nova domovina za ilegalne imigrante? Študija imaginarijev Evropske unijeMnoge študije proučujejo reprezentacijo Evropske unije (EU), toda nobena ne analizira pogledov sodobnih Drugih na EU. Ta študija skuša zapolniti to vrzel, obenem pa s podatki, pridobljenimi s poglobljenimi intervjuji z ilegalnimi imigranti iz Afrike, razširiti postnacionalni pristop k proučevanju EU. Rezultati kažejo, da so ilegalni imigranti pred odhodom povezovali EU z ekonomskim uspehom na podlagi medijev, pripadnikov organiziranega kriminala in lažnih podob imigrantskega življenja v EU. Na podlagi izkušenj se je njihova podoba EU spremenila: Evropa je dežela represije, sodobnega suženjstva in rasizma.
KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, reprezentacija, ilegalni imigranti, mediji, poglobljeni intervjuji
31 / 2010
Katja Mihurko Poniž
Tujci in tuje v romanih Prišleki in Francoski testamentV članku sem s pristopom, ki so ga izoblikovali raziskovalci v polju imagoloških raziskav, preučila podobo Švice v Kovačičevem romanu in jo primerjala s podobo Francije, kakor jo vidi prvoosebni pripovedovalec Francoskega testamenta ob babičinem pripovedovanju in lastnem preučevanju francoske kulture in zgodovine. V drugem delu razprave sem ta spoznanja nadgradila z raziskavo likov migrantov in migrantk, ki v soočenju s tujim okoljem sebe doživljajo kot tujce/tujke ali jih kot take sprejemajo drugi. V zadnjem delu razprave sem raziskala, kako je v obeh romanih tujost prikazana kot odnos do sveta.
KLJUČNE BESEDE: tujci, tematologija, Lojze Kovačič, Andreï Makine
31 / 2010
Katja Mihurko Poniž
Tujci in tuje v romanih Prišleki in Francoski testamentV članku sem s pristopom, ki so ga izoblikovali raziskovalci v polju imagoloških raziskav, preučila podobo Švice v Kovačičevem romanu in jo primerjala s podobo Francije, kakor jo vidi prvoosebni pripovedovalec Francoskega testamenta ob babičinem pripovedovanju in lastnem preučevanju francoske kulture in zgodovine. V drugem delu razprave sem ta spoznanja nadgradila z raziskavo likov migrantov in migrantk, ki v soočenju s tujim okoljem sebe doživljajo kot tujce/tujke ali jih kot take sprejemajo drugi. V zadnjem delu razprave sem raziskala, kako je v obeh romanih tujost prikazana kot odnos do sveta.
KLJUČNE BESEDE: tujci, tematologija, Lojze Kovačič, Andreï Makine
31 / 2010
Marjan Drnovšek
Politična emigracija in kontrola pošte v socialistični SlovenijiAvtor obravnava odnos socialistične Slovenije do politične emigracije s pomočjo arhivskega gradiva Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani. Temeljno gradivo so mikrofilmski posnetki letnih poročil t. i. slovenske državne varnosti, ki so jih pošiljali, poročila namreč, na Zvezni sekretariat za notranje zadeve v Beograd. Velik del arhivskega gradiva je že prišel v Arhiv Republike Slovenije in je dostopen javnosti. Z zgodovinopisnim pristopom in z metodo časovnih in vsebinskih vzorcev avtor analizira posamezna poročila in jih umešča v širši zgodovinski kontekst. Njegovo razmišljanje ima namen opozoriti, do kakšnih absurdnih kontrol nad ljudmi in poštnimi pošiljkami je prihajalo v omenjenem obdobju. Težko je primerjati slovensko oziroma jugoslovansko delovanje na področju državne varnosti, na primer v primerjavi s Stasijem v Vzhodni Nemčiji in drugimi službami državnih varnosti v vzhodnoevropskih državah pred padcem berlinskega zidu, vendar najdemo podobne vzorce delovanja, zlasti še v obdobju večjega vpliva Sovjetske zveze takoj po drugi svetovni vojni. Bistveni del razprave je namenjen odnosu službe državne varnosti do slovenske politične emigracije po svetu.
KLJUČNE BESEDE: socialistična Slovenija, politična emigracija, Republiški sekretariat za notranje zadeve, državna varnost, kontrola poštnega prometa
31 / 2010
Marjan Drnovšek
Politična emigracija in kontrola pošte v socialistični SlovenijiAvtor obravnava odnos socialistične Slovenije do politične emigracije s pomočjo arhivskega gradiva Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani. Temeljno gradivo so mikrofilmski posnetki letnih poročil t. i. slovenske državne varnosti, ki so jih pošiljali, poročila namreč, na Zvezni sekretariat za notranje zadeve v Beograd. Velik del arhivskega gradiva je že prišel v Arhiv Republike Slovenije in je dostopen javnosti. Z zgodovinopisnim pristopom in z metodo časovnih in vsebinskih vzorcev avtor analizira posamezna poročila in jih umešča v širši zgodovinski kontekst. Njegovo razmišljanje ima namen opozoriti, do kakšnih absurdnih kontrol nad ljudmi in poštnimi pošiljkami je prihajalo v omenjenem obdobju. Težko je primerjati slovensko oziroma jugoslovansko delovanje na področju državne varnosti, na primer v primerjavi s Stasijem v Vzhodni Nemčiji in drugimi službami državnih varnosti v vzhodnoevropskih državah pred padcem berlinskega zidu, vendar najdemo podobne vzorce delovanja, zlasti še v obdobju večjega vpliva Sovjetske zveze takoj po drugi svetovni vojni. Bistveni del razprave je namenjen odnosu službe državne varnosti do slovenske politične emigracije po svetu.
KLJUČNE BESEDE: socialistična Slovenija, politična emigracija, Republiški sekretariat za notranje zadeve, državna varnost, kontrola poštnega prometa
31 / 2010
Jaka Repič
Ambivalentnost identifikacij pri transnacionalnih migracijah med Argentino in SlovenijoAvtor obravnava ambivalentnost oziroma premakljivost identifikacij, ki spremljajo transnacionalne migracije med Argentino in Slovenijo. Nedavne »povratne« migracije so zgodovinsko in vzročno povezane s političnim begunstvom iz Slovenije v Argentino po drugi svetovni vojni ter z oblikovanjem diaspore, ki je ohranjala in rekonstruirala simbolne povezave z domovino. Zaradi aktivnega ohranjanja tovrstnih povezav lahko sodobni migranti pri migraciji in oblikovanju socialnih identitet uporabijo slovensko poreklo, »izvorno« kulturo, pripadnost in državljanstvo.
KLJUČNE BESEDE: transnacionalne migracije, ambivalentnost identifikacij, Argentina, Slovenija, identitetne politike
31 / 2010
Jaka Repič
Ambivalentnost identifikacij pri transnacionalnih migracijah med Argentino in SlovenijoAvtor obravnava ambivalentnost oziroma premakljivost identifikacij, ki spremljajo transnacionalne migracije med Argentino in Slovenijo. Nedavne »povratne« migracije so zgodovinsko in vzročno povezane s političnim begunstvom iz Slovenije v Argentino po drugi svetovni vojni ter z oblikovanjem diaspore, ki je ohranjala in rekonstruirala simbolne povezave z domovino. Zaradi aktivnega ohranjanja tovrstnih povezav lahko sodobni migranti pri migraciji in oblikovanju socialnih identitet uporabijo slovensko poreklo, »izvorno« kulturo, pripadnost in državljanstvo.
KLJUČNE BESEDE: transnacionalne migracije, ambivalentnost identifikacij, Argentina, Slovenija, identitetne politike