Članek se osredotoča na besedila Louisa Adamiča, ki s pomočjo pristopov literarnega novinarstva oblikujejo avtentični, hkratno subjektivni in zgodovinsko preverljivi diskurz opisovanja tako aktualnih kot preteklih dogodkov in Adamiča uspešno postavljajo ob bok širše prepoznavnim imenom literarnega novinarstva. Članek pojasni lastnosti literarnega žurnalizma ter identificira poteze tega žanra v tistih Adamičevih besedilih, ki še zlasti jasno izražajo multikulturalistično kritiko homogenizirajočih vplivov prevladujočih kultur in izkazujejo močno socialno agendo (Dinamit, Smeh v džungli, Moja Amerika, Vrnitev v rodni kraj in Narod narodov).
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, literarno novinarstvo, multikulturalizem, družbeni angažma, migracija

Članek se osredotoča na besedila Louisa Adamiča, ki s pomočjo pristopov literarnega novinarstva oblikujejo avtentični, hkratno subjektivni in zgodovinsko preverljivi diskurz opisovanja tako aktualnih kot preteklih dogodkov in Adamiča uspešno postavljajo ob bok širše prepoznavnim imenom literarnega novinarstva. Članek pojasni lastnosti literarnega žurnalizma ter identificira poteze tega žanra v tistih Adamičevih besedilih, ki še zlasti jasno izražajo multikulturalistično kritiko homogenizirajočih vplivov prevladujočih kultur in izkazujejo močno socialno agendo (Dinamit, Smeh v džungli, Moja Amerika, Vrnitev v rodni kraj in Narod narodov).
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, literarno novinarstvo, multikulturalizem, družbeni angažma, migracija

Članek s pomočjo prizadevanj slovenskega priseljenca v Združene države in svetovno znanega pisatelja Louisa Adamiča, da bi krmaril med svojima dvema identitetama, jugoslovansko in ameriško, kaže, kaj v praksi pomeni transnacionalna identiteta. Na podlagi Adamičevih splošnih zapisov o Trstu in Italiji osvetljuje njegov prehod od vodje diaspore med drugo svetovno vojno do antikolonialista v letih 1946–1951. Analiza Adamičeve aktivistične drže do Trsta omogoča lažje razumevanje transnacionalizma onkraj posameznikovega čezmejnega premika oziroma posameznikove trenutne identitetne opredelitve. Adamičeva prizadevanja, da bi vlado ZDA prepričal o nujnosti jugoslovanskega nadzora Trsta, omogočajo vpogled v delovanje transnacionalizma kot identitete v gibanju.
KLJUČNE BESEDE: Adamič, diaspora, antikolonializem, Tito, transnacionalni aktivizem

Članek s pomočjo prizadevanj slovenskega priseljenca v Združene države in svetovno znanega pisatelja Louisa Adamiča, da bi krmaril med svojima dvema identitetama, jugoslovansko in ameriško, kaže, kaj v praksi pomeni transnacionalna identiteta. Na podlagi Adamičevih splošnih zapisov o Trstu in Italiji osvetljuje njegov prehod od vodje diaspore med drugo svetovno vojno do antikolonialista v letih 1946–1951. Analiza Adamičeve aktivistične drže do Trsta omogoča lažje razumevanje transnacionalizma onkraj posameznikovega čezmejnega premika oziroma posameznikove trenutne identitetne opredelitve. Adamičeva prizadevanja, da bi vlado ZDA prepričal o nujnosti jugoslovanskega nadzora Trsta, omogočajo vpogled v delovanje transnacionalizma kot identitete v gibanju.
KLJUČNE BESEDE: Adamič, diaspora, antikolonializem, Tito, transnacionalni aktivizem

Članek se ukvarja z vprašanjem, kakšno pozornost je Louis Adamič v izbranih delih in javnem angažiranju namenjal ameriškim staroselcem v primerjavi s svojim pisanjem o novih priseljencih v kontekstu razumevanja ohranjanja priseljenske identitete, problema integracije in oblikovanja ameriške nacionalne identitete. Poleg tega raziskuje načine, na katere je avtor obravnaval medkulturne in medetnične odnose v ZDA s stališča ameriških staroselcev. Analizirana so predvsem tri njegova dela: Moja Amerika (1938), Iz mnogih dežel (1940) in Narod narodov (1945). Glavna ugotovitev je, da Adamič ameriškim staroselcem ne posveča enake pozornosti kot (evropskim) priseljencem, kljub temu pa »indijanske zgodbe« ni popolnoma zanemaril. V nekaterih svojih delih, najbolj v Narodu narodov, jih je še zlasti vzporejal s (problematičnim) položajem temnopoltih v Združenih državah v času, ko je bil ta prostor koloniziran ali »z mečem ali s knjigo«.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ameriški staroselci, priseljenci, ZDA, medkulturnost

Članek se ukvarja z vprašanjem, kakšno pozornost je Louis Adamič v izbranih delih in javnem angažiranju namenjal ameriškim staroselcem v primerjavi s svojim pisanjem o novih priseljencih v kontekstu razumevanja ohranjanja priseljenske identitete, problema integracije in oblikovanja ameriške nacionalne identitete. Poleg tega raziskuje načine, na katere je avtor obravnaval medkulturne in medetnične odnose v ZDA s stališča ameriških staroselcev. Analizirana so predvsem tri njegova dela: Moja Amerika (1938), Iz mnogih dežel (1940) in Narod narodov (1945). Glavna ugotovitev je, da Adamič ameriškim staroselcem ne posveča enake pozornosti kot (evropskim) priseljencem, kljub temu pa »indijanske zgodbe« ni popolnoma zanemaril. V nekaterih svojih delih, najbolj v Narodu narodov, jih je še zlasti vzporejal s (problematičnim) položajem temnopoltih v Združenih državah v času, ko je bil ta prostor koloniziran ali »z mečem ali s knjigo«.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ameriški staroselci, priseljenci, ZDA, medkulturnost

Prispevek uvodoma oriše obseg literature o Louisu Adamiču (1898–1951), najuspešnejšem pisatelju slovenskega izseljenstva. Avtorica nato izpostavi prodornost nekaterih Adamičevih napovedi v delih, ki jih je posvetil svoji rojstni deželi. Temu sledi predstavitev Adamičevih pogledov na svetovne razmere sredi 20. stoletja in na najverjetnejše perspektive njihovega prihodnjega razvoja, ki vključujejo nekatera še danes najaktualnejša vprašanja globalne družbe. Avtorica v prispevku uporablja metodo pregledne raziskave: glavna spoznanja svojih dosedanjih raziskav sooča s spoznanji drugih avtorjev.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ameriška literatura, književnost slovenskih izseljencev, zgodovina 20. stoletja

Prispevek uvodoma oriše obseg literature o Louisu Adamiču (1898–1951), najuspešnejšem pisatelju slovenskega izseljenstva. Avtorica nato izpostavi prodornost nekaterih Adamičevih napovedi v delih, ki jih je posvetil svoji rojstni deželi. Temu sledi predstavitev Adamičevih pogledov na svetovne razmere sredi 20. stoletja in na najverjetnejše perspektive njihovega prihodnjega razvoja, ki vključujejo nekatera še danes najaktualnejša vprašanja globalne družbe. Avtorica v prispevku uporablja metodo pregledne raziskave: glavna spoznanja svojih dosedanjih raziskav sooča s spoznanji drugih avtorjev.
KLJUČNE BESEDE: Louis Adamič, ameriška literatura, književnost slovenskih izseljencev, zgodovina 20. stoletja