Besedilo ponuja pregled vprašljivega demografskega umovanja migracij in mobilnosti, ki še vedno vztraja pri ideji nacionalnega prebivalstva kot zaprtega in zamejenega sistema. Čeprav je svobodno gibanje ljudi med temeljnimi načeli Evropske unije, je njihova mobilnost selektivna in na različne načine omejena. Na podlagi izbranih raziskav delovne mobilnosti in delovnih migracij v Evropski uniji avtorici potrjujeta, da delovne mobilnosti in migracije politike še vedno razporejajo kot bolj ali manj upravičene do gibanja čez meje nacionalnih držav Evropske unije. 
KLJUČNE BESEDE: delovna mobilnost, delovne migracije, demografsko umovanje, nacionalno prebivalstvo, Evropska unija

Besedilo ponuja pregled vprašljivega demografskega umovanja migracij in mobilnosti, ki še vedno vztraja pri ideji nacionalnega prebivalstva kot zaprtega in zamejenega sistema. Čeprav je svobodno gibanje ljudi med temeljnimi načeli Evropske unije, je njihova mobilnost selektivna in na različne načine omejena. Na podlagi izbranih raziskav delovne mobilnosti in delovnih migracij v Evropski uniji avtorici potrjujeta, da delovne mobilnosti in migracije politike še vedno razporejajo kot bolj ali manj upravičene do gibanja čez meje nacionalnih držav Evropske unije. 
KLJUČNE BESEDE: delovna mobilnost, delovne migracije, demografsko umovanje, nacionalno prebivalstvo, Evropska unija

Članek je rezultat obsežnejšega raziskovalnega projekta, katerega cilj je bila analiza družbenega konstrukta možatosti bangladeških migrantov v Italijo. Konkretno gre za izkušnjo združevanja družine na primeru migrantov iz Bangladeša in njihovih žena. Avtor v začetnem delu s pomočjo nekaterih bourdieujevskih konceptov analizira pomen združitve družine, ki je za migrante temeljni akt inštituta odrasle moškosti. V nadaljevanju proučuje pomen te izkušnje za očete in taste migrantov, ki živijo v Bangladešu, kakor tudi njen vpliv na pojmovanje moškosti v skladu z njihovim privzgojenim habitusom in družbenim položajem. 
KLJUČNE BESEDE: moškost migrantov, združitev družine, bangladeška diaspora, Italija, transnacionalnost

Članek je rezultat obsežnejšega raziskovalnega projekta, katerega cilj je bila analiza družbenega konstrukta možatosti bangladeških migrantov v Italijo. Konkretno gre za izkušnjo združevanja družine na primeru migrantov iz Bangladeša in njihovih žena. Avtor v začetnem delu s pomočjo nekaterih bourdieujevskih konceptov analizira pomen združitve družine, ki je za migrante temeljni akt inštituta odrasle moškosti. V nadaljevanju proučuje pomen te izkušnje za očete in taste migrantov, ki živijo v Bangladešu, kakor tudi njen vpliv na pojmovanje moškosti v skladu z njihovim privzgojenim habitusom in družbenim položajem. 
KLJUČNE BESEDE: moškost migrantov, združitev družine, bangladeška diaspora, Italija, transnacionalnost

Članek je zasnovan krožno. Pot začne s predstavitvijo v obsežnem družinskem arhivu zbranih pisem, ki jih je slovenska misijonarka sr. Konradina v prvi polovici prejšnjega stoletja pošiljala svoji družini v Slovenijo. V nadaljevanju predstavi nekatere zgodovinske okoliščine, pomembne za razumevanje kvalitativnih metodoloških pristopov, ponudi pa tudi vpogled v različne plasti, pomembne pri analizi pisem (materialni aspekt, vprašanje obsega, vsebinska analiza, etnografski kontekst itd.). V zaključku se vrne na svoje izhodišče in osvetli akterko samo, slovensko misijonarko v Indiji, ki je v okviru različnih hierarhij, diskurzov in odnosov svojim domačim pošiljala pisma. 
KLJUČNE BESEDE: dediščina slovenskih misijonark, življenjske zgodbe, pisma, Indija, ženske migracije

Članek je zasnovan krožno. Pot začne s predstavitvijo v obsežnem družinskem arhivu zbranih pisem, ki jih je slovenska misijonarka sr. Konradina v prvi polovici prejšnjega stoletja pošiljala svoji družini v Slovenijo. V nadaljevanju predstavi nekatere zgodovinske okoliščine, pomembne za razumevanje kvalitativnih metodoloških pristopov, ponudi pa tudi vpogled v različne plasti, pomembne pri analizi pisem (materialni aspekt, vprašanje obsega, vsebinska analiza, etnografski kontekst itd.). V zaključku se vrne na svoje izhodišče in osvetli akterko samo, slovensko misijonarko v Indiji, ki je v okviru različnih hierarhij, diskurzov in odnosov svojim domačim pošiljala pisma. 
KLJUČNE BESEDE: dediščina slovenskih misijonark, življenjske zgodbe, pisma, Indija, ženske migracije

Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.
KLJUČNE BESEDE: legitimiteta, pisanje, pripoved, reifikacija, kolektivni spomin

Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.
KLJUČNE BESEDE: legitimiteta, pisanje, pripoved, reifikacija, kolektivni spomin

Prispevek najprej predstavi večtisočletno tradicijo indijskega asketizma in monasticizma ter oriše njihove glavne verske predpostavke in prakse. Pri tem se osredotoči na položaj žensk v starih asketskih tradicijah Indije, predvsem v budizmu, hinduizmu in džainizmu, kar predstavlja področje, ki je bilo doslej deležno malo pozornosti sodobnih raziskovalcev. Ker je prispevek del večjega raziskovalnega projekta o delovanju katoliških misijonark v kolonialni Indiji, na koncu identificira pomembna stičišča med indijskimi asketinjami in katoliškimi nunami in razmišlja o srečanju katoliškega in indijskega verskega diskurza.
KLJUČNE BESEDE: indijski asketizem, indijske asketinje, nune v indijskih religijah

Prispevek najprej predstavi večtisočletno tradicijo indijskega asketizma in monasticizma ter oriše njihove glavne verske predpostavke in prakse. Pri tem se osredotoči na položaj žensk v starih asketskih tradicijah Indije, predvsem v budizmu, hinduizmu in džainizmu, kar predstavlja področje, ki je bilo doslej deležno malo pozornosti sodobnih raziskovalcev. Ker je prispevek del večjega raziskovalnega projekta o delovanju katoliških misijonark v kolonialni Indiji, na koncu identificira pomembna stičišča med indijskimi asketinjami in katoliškimi nunami in razmišlja o srečanju katoliškega in indijskega verskega diskurza.
KLJUČNE BESEDE: indijski asketizem, indijske asketinje, nune v indijskih religijah