Prispevek obravnava spremembe v pomenih in tuareškega 'zagrinjala', taglmust, do katerih je prišlo zaradi politične marginalizacije Tuaregov, sprememb v razmerjih med socialnimi kategorijami, selitev v urbana okolja in turizma. Avtorica ugotavlja, da taglmust ostaja tako za zunanji svet kot za Tuarege same simbol tuareškosti. V vsakdanjih rabah je njegova funkcija vse manj povezana z uravnavanjem odnosov med sorodniki in vse bolj z etnično identiteto, ki se izraža tudi z njegovo estetsko funkcijo. Tako kot obleka nasploh ima dinamično funkcijo identitetnega izrekanja v različnih kontekstih.
KLJUČNE BESEDE: Tuaregi, zagrinjalo, identiteta, družbene spremembe

Prispevek obravnava spremembe v pomenih in tuareškega 'zagrinjala', taglmust, do katerih je prišlo zaradi politične marginalizacije Tuaregov, sprememb v razmerjih med socialnimi kategorijami, selitev v urbana okolja in turizma. Avtorica ugotavlja, da taglmust ostaja tako za zunanji svet kot za Tuarege same simbol tuareškosti. V vsakdanjih rabah je njegova funkcija vse manj povezana z uravnavanjem odnosov med sorodniki in vse bolj z etnično identiteto, ki se izraža tudi z njegovo estetsko funkcijo. Tako kot obleka nasploh ima dinamično funkcijo identitetnega izrekanja v različnih kontekstih.
KLJUČNE BESEDE: Tuaregi, zagrinjalo, identiteta, družbene spremembe

Klepetavi predmeti so postavljeni na mesto osrednjega interpretativnega orodja v razumevanju družbe, družbenih odnosov, kulture. A takšen zastavek nas ne sme zavesti. Klepetavi predmeti se ne nanašajo le na določeno skupino, ampak so tudi konstituitivni del družbenih odnosov. Materialna kultura, kot jo poskuša konceptualizirati to uvodno besedilo, torej ni zgolj nekakšen medij za socialne odnose, ampak je sestavni del družbenih odnosov.
KLJUČNE BESEDE: predmeti, materialna kultura, kultura, družbeni odnosi, jezik

Klepetavi predmeti so postavljeni na mesto osrednjega interpretativnega orodja v razumevanju družbe, družbenih odnosov, kulture. A takšen zastavek nas ne sme zavesti. Klepetavi predmeti se ne nanašajo le na določeno skupino, ampak so tudi konstituitivni del družbenih odnosov. Materialna kultura, kot jo poskuša konceptualizirati to uvodno besedilo, torej ni zgolj nekakšen medij za socialne odnose, ampak je sestavni del družbenih odnosov.
KLJUČNE BESEDE: predmeti, materialna kultura, kultura, družbeni odnosi, jezik

Monografija Prostori neskladij: Etnografija prostora in kraja v vasi Dhёrmi/Drimades, južna Albanija avtorice Nataše Gregorič Bon je sodobna antropološka razprava o neskladjih v konstrukcijah pomenov prostora in kraja v vasi Dhёrmi/Drimades v južnoalbanski obmejni pokrajini Himarё/Himara. Delo sestavljajo štirje sklopi, ki z razpravami o različnih reprezentacijah lokalnosti, zgodovinski neskladnosti utemeljevanja pomenov prostora in konceptualnih pozicioniranjih vasi na širšem geopolitičnem zemljevidu bralca seznanijo z nenehnimi redefinicijami pomenov prostora in kraja na tem območju.

Monografija Prostori neskladij: Etnografija prostora in kraja v vasi Dhёrmi/Drimades, južna Albanija avtorice Nataše Gregorič Bon je sodobna antropološka razprava o neskladjih v konstrukcijah pomenov prostora in kraja v vasi Dhёrmi/Drimades v južnoalbanski obmejni pokrajini Himarё/Himara. Delo sestavljajo štirje sklopi, ki z razpravami o različnih reprezentacijah lokalnosti, zgodovinski neskladnosti utemeljevanja pomenov prostora in konceptualnih pozicioniranjih vasi na širšem geopolitičnem zemljevidu bralca seznanijo z nenehnimi redefinicijami pomenov prostora in kraja na tem območju.

Članek temelji na paradigmi človekovih pravic kot ključnem izhodišču pri oblikovanju politik preprečevanja globaliziranega trgovanja z ljudmi. Odzivi nacionalnih politik in medvladnih organizacij so praviloma usmerjeni k upravljanju z migracijami, slednje pa temelji na restriktivnih mejnih režimih, kvotah in drugih omejevalnih mehanizmih vstopa in regularizacije bivanja imigrantov. Tekst nasproti sistemskemu pristoru, ki preferira varovanje nacionalne države, izpostavlja varovanje človekovih pravic žrtev organiziranega kriminala. »Novodobno suženjstvo« zahteva večjo senzibilizacijo svetovnih politik in usmerjenost k zaščiti in pravicam ranljivega posameznika/-ice. Besedilo poudarja individualizirano in spolno specifično obravnavo žrtev trgovanjanja z ljudmi, zlasti žrtev v spolni industriji.
KLJUČNE BESEDE: človekove pravice, trgovanje z ljudmi, migracije, perspektiva žrtve, primer Slovenije

Članek temelji na paradigmi človekovih pravic kot ključnem izhodišču pri oblikovanju politik preprečevanja globaliziranega trgovanja z ljudmi. Odzivi nacionalnih politik in medvladnih organizacij so praviloma usmerjeni k upravljanju z migracijami, slednje pa temelji na restriktivnih mejnih režimih, kvotah in drugih omejevalnih mehanizmih vstopa in regularizacije bivanja imigrantov. Tekst nasproti sistemskemu pristoru, ki preferira varovanje nacionalne države, izpostavlja varovanje človekovih pravic žrtev organiziranega kriminala. »Novodobno suženjstvo« zahteva večjo senzibilizacijo svetovnih politik in usmerjenost k zaščiti in pravicam ranljivega posameznika/-ice. Besedilo poudarja individualizirano in spolno specifično obravnavo žrtev trgovanjanja z ljudmi, zlasti žrtev v spolni industriji.
KLJUČNE BESEDE: človekove pravice, trgovanje z ljudmi, migracije, perspektiva žrtve, primer Slovenije

Na podlagi analize zakonodaje s področja zaposlovanja in dela migrantov, evalvacije protikriznih ukrepov in socialnih politik avtorice v članku kritično obravnavajo položaj migrantov iz »tretjih držav« na trgu dela v Sloveniji. Ugotavljajo, da aktualne politike, usmerjene v domnevno zaščito domačega trga dela (pred migranti) poglabljajo slabe delovne in življenjske razmere migrantov, ki se soočajo z nizko ali nikakršno stopnjo socialne varnosti, devalvacijo znanja in izobrazbe, jezikovnimi ovirami in diskriminacijo. Članek tudi prispeva predloge za oblikovanje prilagojenih politik, ki bi upoštevale potrebe migrantk in migrantov.
KLJUČNE BESEDE: delovne migracije, trg dela, migracijske politike, državljani tretjih držav, Slovenija

Na podlagi analize zakonodaje s področja zaposlovanja in dela migrantov, evalvacije protikriznih ukrepov in socialnih politik avtorice v članku kritično obravnavajo položaj migrantov iz »tretjih držav« na trgu dela v Sloveniji. Ugotavljajo, da aktualne politike, usmerjene v domnevno zaščito domačega trga dela (pred migranti) poglabljajo slabe delovne in življenjske razmere migrantov, ki se soočajo z nizko ali nikakršno stopnjo socialne varnosti, devalvacijo znanja in izobrazbe, jezikovnimi ovirami in diskriminacijo. Članek tudi prispeva predloge za oblikovanje prilagojenih politik, ki bi upoštevale potrebe migrantk in migrantov.
KLJUČNE BESEDE: delovne migracije, trg dela, migracijske politike, državljani tretjih držav, Slovenija