Znanstveni članek naslavlja identitetne dileme Evrope v kontekstu prostega pretoka ljudi v in znotrajEvropske unije in posledično oblikovanje in krepitev kompleksnih vzporednih individualnih in kolektivnihidentitet. Avtorji se pri analizi opirajo na aktualne migracijske vidike EU in povezavo med migracijamiin identitetami. Skozi obsežen opus obstoječe literature o (evropski) identiteti soočajo različneteoretizacije kolektivnih identitet s političnim projektom evropske identitete, pri čemer izpostavijo zlastievropske nacionalizme, socialne in druge identitete v odnosu do evropske identitete ter (zlo)raboevropske identitete kot političnega orodja. V sklepu pa avtorji sugerirajo ključne smernice za znanstvenoraziskovanje v tem polju v prihodnje.
KLJUČNE BESEDE: Evropa, identiteta, Evropska unija, migracije

Znanstveni članek naslavlja identitetne dileme Evrope v kontekstu prostega pretoka ljudi v in znotrajEvropske unije in posledično oblikovanje in krepitev kompleksnih vzporednih individualnih in kolektivnihidentitet. Avtorji se pri analizi opirajo na aktualne migracijske vidike EU in povezavo med migracijamiin identitetami. Skozi obsežen opus obstoječe literature o (evropski) identiteti soočajo različneteoretizacije kolektivnih identitet s političnim projektom evropske identitete, pri čemer izpostavijo zlastievropske nacionalizme, socialne in druge identitete v odnosu do evropske identitete ter (zlo)raboevropske identitete kot političnega orodja. V sklepu pa avtorji sugerirajo ključne smernice za znanstvenoraziskovanje v tem polju v prihodnje.
KLJUČNE BESEDE: Evropa, identiteta, Evropska unija, migracije

Prispevek presoja vztrajnost esencialističnega razumevanja nacionalnega prebivalstva v govoru o njegovidemografi ji. Tovrstne razprave so postale aktualne z evidenco rodnosti pod enostavno obnovoprebivalstva. Akademske in politične razprave o njenih negativnih družbenoekonomskih posledicahin verjetnih scenarijih njihovega reševanja, še posebno migracijskega, so razkrile različna razumevanjapredstave o nacionalni populaciji. Prispevek sprva pojasnjuje poglavitna ozadja tovrstnih razprav, natopa z analizo govora o rodnosti-migracijah v tiskanih medijih na Slovenskem presoja odmik od esencializiranegapojmovanja prebivalstva države.
KLJUČNE BESEDE: migracije, rodnost, slovenski tiskani mediji, nacionalno prebivalstvo, esencializem

Prispevek presoja vztrajnost esencialističnega razumevanja nacionalnega prebivalstva v govoru o njegovidemografi ji. Tovrstne razprave so postale aktualne z evidenco rodnosti pod enostavno obnovoprebivalstva. Akademske in politične razprave o njenih negativnih družbenoekonomskih posledicahin verjetnih scenarijih njihovega reševanja, še posebno migracijskega, so razkrile različna razumevanjapredstave o nacionalni populaciji. Prispevek sprva pojasnjuje poglavitna ozadja tovrstnih razprav, natopa z analizo govora o rodnosti-migracijah v tiskanih medijih na Slovenskem presoja odmik od esencializiranegapojmovanja prebivalstva države.
KLJUČNE BESEDE: migracije, rodnost, slovenski tiskani mediji, nacionalno prebivalstvo, esencializem

Zbornik z naslovom Migrant Letters: Emotional Language, Mobile Identities and Writing Practices in Historical Perspective prinaša osem razprav, ki se posvečajo različnim stališčem izseljenske korespondence. Uredila sta ga Marcelo Borges in Sonia Cancian, raziskovalca, ki se več let ukvarjata s študijem tega vznemirljivega, a žal prevečkrat – vsaj na naših tleh – zapostavljenega stališča študija migracij. Sonia Cancian je z analizo čustvenih razmerij med izseljenimi in svojci v monografiji Families, Lovers and their Letters: Italian Postwar Migration to Canada opozorila na emocionalno dimenzijo odnosov, ki jo zaznamujejo migracije, Borges pa je objavil pomembna dela o portugalskih migracijah v Latinsko Ameriko. V njih skuša transatlantske migracijske mreže pojasniti tudi s pomočjo študija izseljenske korespondence. Članki, objavljeni v pričujočem zborniku, niso popolnoma izvirni, saj so že bili objavljeni v posebni številki specializirane revije The History of the Family 21/ 3, 2016.

Zbornik z naslovom Migrant Letters: Emotional Language, Mobile Identities and Writing Practices in Historical Perspective prinaša osem razprav, ki se posvečajo različnim stališčem izseljenske korespondence. Uredila sta ga Marcelo Borges in Sonia Cancian, raziskovalca, ki se več let ukvarjata s študijem tega vznemirljivega, a žal prevečkrat – vsaj na naših tleh – zapostavljenega stališča študija migracij. Sonia Cancian je z analizo čustvenih razmerij med izseljenimi in svojci v monografiji Families, Lovers and their Letters: Italian Postwar Migration to Canada opozorila na emocionalno dimenzijo odnosov, ki jo zaznamujejo migracije, Borges pa je objavil pomembna dela o portugalskih migracijah v Latinsko Ameriko. V njih skuša transatlantske migracijske mreže pojasniti tudi s pomočjo študija izseljenske korespondence. Članki, objavljeni v pričujočem zborniku, niso popolnoma izvirni, saj so že bili objavljeni v posebni številki specializirane revije The History of the Family 21/ 3, 2016.

Glede na sodobne dokumente in smernice tako na nacionalni kot na ravni EU je treba razmišljati o udejanjanju koncepta inkluzivnosti kot transformacije šolskega sistema, ki vključuje tudi načelo medkulturnosti. Prispevek analizira stališča (bodočih) pedagoških delavcev do načinov vključevanja otrok priseljencev v šolski sistem. V raziskavi so študenti (n = 411) izražali manj negativna stališča do otrok priseljencev ter bolj pozitivna stališča do kulturne raznolikosti in pomoči otrokom priseljencem kot pedagoški delavci (n = 763). V članku so predstavljeni nekateri razlogi za dobljene ugotovitve in možnosti vplivanja na spremembo nekonstruktivnih stališč strokovnih delavcev v šolstvu.
KLJUČNE BESEDE: stališča, medkulturnost, otroci priseljenci, inkluzivnost

Glede na sodobne dokumente in smernice tako na nacionalni kot na ravni EU je treba razmišljati o udejanjanju koncepta inkluzivnosti kot transformacije šolskega sistema, ki vključuje tudi načelo medkulturnosti. Prispevek analizira stališča (bodočih) pedagoških delavcev do načinov vključevanja otrok priseljencev v šolski sistem. V raziskavi so študenti (n = 411) izražali manj negativna stališča do otrok priseljencev ter bolj pozitivna stališča do kulturne raznolikosti in pomoči otrokom priseljencem kot pedagoški delavci (n = 763). V članku so predstavljeni nekateri razlogi za dobljene ugotovitve in možnosti vplivanja na spremembo nekonstruktivnih stališč strokovnih delavcev v šolstvu.
KLJUČNE BESEDE: stališča, medkulturnost, otroci priseljenci, inkluzivnost

Avtor v besedilu odgovarja na vprašanje, kako je o slovenski koloniji v makedonski Bistrenici pisalo slovensko časopisje v letih 1930–1940, v času, ko je bilo narodno vprašanje eno osrednjih vprašanj slovenske politike in kulture, kar se je odražalo tudi v pisanju ideološko polariziranega časopisja. Liberalnemu taboru naklonjeno časopisje, ki je vztrajalo pri jugoslovanstvu in centralizmu, je o koloniji večinoma pisalo naklonjeno, katoliškemu taboru naklonjeno časopisje, ki je zagovarjalo avtonomistično stališče, pa je bilo do kolonije bolj zadržano ali celo nenaklonjeno. V tridesetih letih so se pojavili tudi časopisi novih političnih in ideoloških gibanj, ki so v pisanje o koloniji vnesli drugačen ton.
KLJUČNE BESEDE: kolonialisti, časopisje, Kraljevina Jugoslavija, Bistrenica, narodnost

Avtor v besedilu odgovarja na vprašanje, kako je o slovenski koloniji v makedonski Bistrenici pisalo slovensko časopisje v letih 1930–1940, v času, ko je bilo narodno vprašanje eno osrednjih vprašanj slovenske politike in kulture, kar se je odražalo tudi v pisanju ideološko polariziranega časopisja. Liberalnemu taboru naklonjeno časopisje, ki je vztrajalo pri jugoslovanstvu in centralizmu, je o koloniji večinoma pisalo naklonjeno, katoliškemu taboru naklonjeno časopisje, ki je zagovarjalo avtonomistično stališče, pa je bilo do kolonije bolj zadržano ali celo nenaklonjeno. V tridesetih letih so se pojavili tudi časopisi novih političnih in ideoloških gibanj, ki so v pisanje o koloniji vnesli drugačen ton.
KLJUČNE BESEDE: kolonialisti, časopisje, Kraljevina Jugoslavija, Bistrenica, narodnost