Prispevek prinaša analizo mehanizmov izključevanja kitajskih migrantov med pandemijo covida-19. Avtorica najprej pokaže na značilnosti izključevanj in diskriminacije, s katerimi so se soočili kitajski migranti po izbruhu virusa tako v državah priselitve, v transnacionalni skupnosti in tudi ob povratku v državo izvora, kot tudi odzive na tovrstna dejanja med migranti. Avtorica ugotavlja, da so prav vsem oblikam izključevanja podložene specifične predstave o mobilnosti ter da je učinek tovrstnih izključevanj med drugim tudi reinterpretacija razmerja med dvojico »migrant – državljan«.
KLJUČNE BESEDE: kitajske migracije, covid-19, pandemija, diskriminacija, rasizem

Prispevek prinaša analizo mehanizmov izključevanja kitajskih migrantov med pandemijo covida-19. Avtorica najprej pokaže na značilnosti izključevanj in diskriminacije, s katerimi so se soočili kitajski migranti po izbruhu virusa tako v državah priselitve, v transnacionalni skupnosti in tudi ob povratku v državo izvora, kot tudi odzive na tovrstna dejanja med migranti. Avtorica ugotavlja, da so prav vsem oblikam izključevanja podložene specifične predstave o mobilnosti ter da je učinek tovrstnih izključevanj med drugim tudi reinterpretacija razmerja med dvojico »migrant – državljan«.
KLJUČNE BESEDE: kitajske migracije, covid-19, pandemija, diskriminacija, rasizem

Analiza rabe urbanega prostora pri integraciji mladih priseljencev postaja raziskovalno področje z velikim potencialom za implementacijo integracijskih politik in oblikovanje urbanega prostora. Trenutne raziskave tega področja se v Nemčiji osredotočajo na velika mesta, pričujoča študija pa prinaša vpogled v kontekst srednje velikega mesta. V njej se avtorici sprašujeta, kako mlajši odrasli priseljenci sodelujejo v javnih prostorih Oldenburga. Rezultati petih intervjujev kažejo, da je mestno središče povezano predvsem s potrošništvom in socialnimi stiki v poljavnih prostorih. Udeleženci ankete le redko uporabljajo javne mestne prostore; ljubše so jim zelene parkovne površine na obrobju mesta. 
KLJUČNE BESEDE: participacija, javni prostor, mladi priseljenci, srednje veliko mesto, zelene površine

Analiza rabe urbanega prostora pri integraciji mladih priseljencev postaja raziskovalno področje z velikim potencialom za implementacijo integracijskih politik in oblikovanje urbanega prostora. Trenutne raziskave tega področja se v Nemčiji osredotočajo na velika mesta, pričujoča študija pa prinaša vpogled v kontekst srednje velikega mesta. V njej se avtorici sprašujeta, kako mlajši odrasli priseljenci sodelujejo v javnih prostorih Oldenburga. Rezultati petih intervjujev kažejo, da je mestno središče povezano predvsem s potrošništvom in socialnimi stiki v poljavnih prostorih. Udeleženci ankete le redko uporabljajo javne mestne prostore; ljubše so jim zelene parkovne površine na obrobju mesta. 
KLJUČNE BESEDE: participacija, javni prostor, mladi priseljenci, srednje veliko mesto, zelene površine

Da bi dobila vpogled v uporabo storitev socialnih omrežij (SSO) med različnimi fazami migracijskega procesa, sta avtorja pregledala spletne skupine na Facebooku (N = 270) in izvedla anketo med slovenskimi migranti (N = 629). SSO pomagajo migrantom vzpostaviti nova razmerja z migranti v namembni državi, kar jim lahko pomaga med spoprijemanjem z obdobji osamljenosti v postmigrantski fazi. Spletne skupine so pomemben vir informacij o destinaciji in pomagajo pri informiranemu odločanju v predmigrantski fazi. Migranti imajo v postmigrantski fazi manjše skrbi glede zasebnosti in zaznavajo višjo regulativno zaščito svoje zasebnosti kot v ustaljeni fazi.
KLJUČNE BESEDE: socialna omrežja, Facebook, migranti

Da bi dobila vpogled v uporabo storitev socialnih omrežij (SSO) med različnimi fazami migracijskega procesa, sta avtorja pregledala spletne skupine na Facebooku (N = 270) in izvedla anketo med slovenskimi migranti (N = 629). SSO pomagajo migrantom vzpostaviti nova razmerja z migranti v namembni državi, kar jim lahko pomaga med spoprijemanjem z obdobji osamljenosti v postmigrantski fazi. Spletne skupine so pomemben vir informacij o destinaciji in pomagajo pri informiranemu odločanju v predmigrantski fazi. Migranti imajo v postmigrantski fazi manjše skrbi glede zasebnosti in zaznavajo višjo regulativno zaščito svoje zasebnosti kot v ustaljeni fazi.
KLJUČNE BESEDE: socialna omrežja, Facebook, migranti

V procesih družbene integracije migrantov imajo ključno vlogo sindikati. Kljub temu so nekateri vidiki tega odnosa še vedno relativno neraziskani, še zlasti odnos sindikatov do rasizma in njihov boj proti rasni diskriminaciji. Avtor v članku obravnava še vedno slabo raziskano povezavo med italijanskimi sindikati in rasno diskriminacijo v času ekonomske krize leta 2008. Na podlagi pričevanj deležnikov, sindikatov in delavcev migrantov ponuja poglobljen vpogled v prizadevanja italijanskih sindikatov za odpravo diskriminacije, hkrati pa analizira poglavitne ovire, ki delavcem migrantom preprečujejo vstop v sindikate.
KLJUČNE BESEDE: delavci migranti, sindikati, rasizem, diskriminacija, ekonomska kriza

V procesih družbene integracije migrantov imajo ključno vlogo sindikati. Kljub temu so nekateri vidiki tega odnosa še vedno relativno neraziskani, še zlasti odnos sindikatov do rasizma in njihov boj proti rasni diskriminaciji. Avtor v članku obravnava še vedno slabo raziskano povezavo med italijanskimi sindikati in rasno diskriminacijo v času ekonomske krize leta 2008. Na podlagi pričevanj deležnikov, sindikatov in delavcev migrantov ponuja poglobljen vpogled v prizadevanja italijanskih sindikatov za odpravo diskriminacije, hkrati pa analizira poglavitne ovire, ki delavcem migrantom preprečujejo vstop v sindikate.
KLJUČNE BESEDE: delavci migranti, sindikati, rasizem, diskriminacija, ekonomska kriza

Tema članka je antropološka analiza pričevanj ženskih priseljenk iz EU, ki živijo v Beogradu. Analiza uporablja dva pristopa – »transnacionalizem od spodaj« in študije pojmovanja doma. Članek odgovarja na vprašanje, kaj državljankam Evropske unije, ki živijo zunaj nje, pomeni dom. Njegov namen je osvetliti migracije srednjega razreda, torej iz bolj razvitih v manj razvite države. Rezultati analize kažejo, da je pojem doma na zapleten način povezan z intervjuvankino percepcijo njenega transmigrantskega statusa in »bifokalnega življenja«. Članek opozarja, da je tudi življenje šolanih in strokovno usposobljenih priseljenk iz držav EU zelo zanimiva raziskovalna tematika. 
KLJUČNE BESEDE: transnacionalizem od spodaj, transmigracije žensk iz EU, dom, bifokalna življenja, Beograd

Tema članka je antropološka analiza pričevanj ženskih priseljenk iz EU, ki živijo v Beogradu. Analiza uporablja dva pristopa – »transnacionalizem od spodaj« in študije pojmovanja doma. Članek odgovarja na vprašanje, kaj državljankam Evropske unije, ki živijo zunaj nje, pomeni dom. Njegov namen je osvetliti migracije srednjega razreda, torej iz bolj razvitih v manj razvite države. Rezultati analize kažejo, da je pojem doma na zapleten način povezan z intervjuvankino percepcijo njenega transmigrantskega statusa in »bifokalnega življenja«. Članek opozarja, da je tudi življenje šolanih in strokovno usposobljenih priseljenk iz držav EU zelo zanimiva raziskovalna tematika. 
KLJUČNE BESEDE: transnacionalizem od spodaj, transmigracije žensk iz EU, dom, bifokalna življenja, Beograd