33 / 2011

Breda Mulec

Kroženje možganov: Nov cilj v povezovanju z diasporami

Avtorica skuša pojasniti pojave bega možganov, priliva možganov in kroženja možganov. Kroženje možganov je nov cilj nacionalnih strategij v povezovanju držav z diasporami, saj se s preseljevanjem svojih znanstvenikov in strokovnjakov sooča večina držav. Razloge za preseljevanje pojasnjuje avtorica s pomočjo opravljenih študij tujih avtorjev, obstoječih statističnih podatkov in obširne javne debate, ki se je pričela v Sloveniji, pri čemer poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se v Sloveniji soočamo z begom možganom, in navaja zadnje ukrepe Slovenije. V nadaljevanju članka avtorica navaja primere dobrih praks za kroženje možganov in pobude mednarodnih organizacij ter analizira omrežja, ki rabijo komuniciranju z znanstvenimi diasporami. Del omrežij je tudi spletno komuniciranje s pomočjo novih spletnih komunikacijskih tehnologij.
KLJUČNE BESEDE: migracije, beg možganov, znanstvena diaspora, znanstvena elita, kroženje možganov

33 / 2011

Breda Mulec

Kroženje možganov: Nov cilj v povezovanju z diasporami

Avtorica skuša pojasniti pojave bega možganov, priliva možganov in kroženja možganov. Kroženje možganov je nov cilj nacionalnih strategij v povezovanju držav z diasporami, saj se s preseljevanjem svojih znanstvenikov in strokovnjakov sooča večina držav. Razloge za preseljevanje pojasnjuje avtorica s pomočjo opravljenih študij tujih avtorjev, obstoječih statističnih podatkov in obširne javne debate, ki se je pričela v Sloveniji, pri čemer poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se v Sloveniji soočamo z begom možganom, in navaja zadnje ukrepe Slovenije. V nadaljevanju članka avtorica navaja primere dobrih praks za kroženje možganov in pobude mednarodnih organizacij ter analizira omrežja, ki rabijo komuniciranju z znanstvenimi diasporami. Del omrežij je tudi spletno komuniciranje s pomočjo novih spletnih komunikacijskih tehnologij.
KLJUČNE BESEDE: migracije, beg možganov, znanstvena diaspora, znanstvena elita, kroženje možganov

33 / 2011

Špela Kalčić

Tančica v primežu orientalizma: Državna poseganja v islamske oblačilne prakse

Državna poseganja v način oblačenja s sprejemanjem državnih zakonov, različnih predpisov o primernosti oblačenja v različnih javnih inštitucijah ali s propagiranjem in podpiranjem določenih oblačilnih stilov imajo v številnih državah, tako v islamskem svetu kot tudi na Zahodu, bogato tradicijo. Z reguliranjem oblačenja državne oblasti v najrazličnejših družbenopolitičnih kontekstih korenito posegajo v vsakodnevno življenje ljudi in v njihove osebne oblačilne odločitve, s čimer vzdržujejo ali vzpostavljajo zaželjene družbene razmere. V središču omenjenih oblačilnih regulacij pa so že od nekdaj predvsem ženske. Med najbolj kontroverznimi in najbolj pogosto državno reguliranimi oblikami oblačenja žensk v 20. in 21. stoletju so prav gotovo različne oblike muslimanskega pokrivanja in zakrivanja.
KLJUČNE BESEDE: tančica, orientalizem, državno reguliranje oblačenja, (evropski) islam, (bosanski) muslimani

33 / 2011

Špela Kalčić

Tančica v primežu orientalizma: Državna poseganja v islamske oblačilne prakse

Državna poseganja v način oblačenja s sprejemanjem državnih zakonov, različnih predpisov o primernosti oblačenja v različnih javnih inštitucijah ali s propagiranjem in podpiranjem določenih oblačilnih stilov imajo v številnih državah, tako v islamskem svetu kot tudi na Zahodu, bogato tradicijo. Z reguliranjem oblačenja državne oblasti v najrazličnejših družbenopolitičnih kontekstih korenito posegajo v vsakodnevno življenje ljudi in v njihove osebne oblačilne odločitve, s čimer vzdržujejo ali vzpostavljajo zaželjene družbene razmere. V središču omenjenih oblačilnih regulacij pa so že od nekdaj predvsem ženske. Med najbolj kontroverznimi in najbolj pogosto državno reguliranimi oblikami oblačenja žensk v 20. in 21. stoletju so prav gotovo različne oblike muslimanskega pokrivanja in zakrivanja.
KLJUČNE BESEDE: tančica, orientalizem, državno reguliranje oblačenja, (evropski) islam, (bosanski) muslimani

33 / 2011

Silvija Krejaković, Urška Strle

Rekviem za harmoniko: Slovenci v kontekstu množičnega streljanja v Kraljevu

Članek se tematsko ukvarja z usodo Slovencev v drugi svetovni vojni s poudarkom na dogodkih v Kraljevem in okolici. V njem so analizirani avtentični viri o vojnih beguncih različnega izvora iz obdobja med letoma 1941 in 1944 in najbolj tragičen dogodek na tem območju, masovno streljanje oktobra 1941. Z namenom personalizacije so kontekstualizirani podatki o slovenskih beguncih in njihovih rojakih, ki so od medvojnega obdobja živeli v Kraljevu in so bili žrtve vojnih zločinov enot vermahta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, deportacije, Slovenci, Kraljevo, množično streljanje

33 / 2011

Silvija Krejaković, Urška Strle

Rekviem za harmoniko: Slovenci v kontekstu množičnega streljanja v Kraljevu

Članek se tematsko ukvarja z usodo Slovencev v drugi svetovni vojni s poudarkom na dogodkih v Kraljevem in okolici. V njem so analizirani avtentični viri o vojnih beguncih različnega izvora iz obdobja med letoma 1941 in 1944 in najbolj tragičen dogodek na tem območju, masovno streljanje oktobra 1941. Z namenom personalizacije so kontekstualizirani podatki o slovenskih beguncih in njihovih rojakih, ki so od medvojnega obdobja živeli v Kraljevu in so bili žrtve vojnih zločinov enot vermahta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, deportacije, Slovenci, Kraljevo, množično streljanje

33 / 2011

Simona Zavratnik

Sodobne migracije v mnenjih slovenske javnosti

V besedilu avtorica obravnava percepcije slovenske javnosti o migracijah, integraciji imigrantov ter multikulturnosti. Izhaja iz koncepta integracije kot dvosmernega procesa medkulturne komunikacije, v katerem prihaja do nove kvalitete doseganja družbene kohezije. Ocene slovenske javnosti predstavlja v okviru treh migracijskih topik: 1. splošna stališča do migracij in migrantov – migranti kot grožnja ali nujni korektiv trga dela, 2. pozicioniranje Slovenije v sodobnih globaliziranih migracijskih tokovih in 3. integracijske politike kot instrument premikanja notranjih družbenih meja.
KLJUČNE BESEDE: migracije, integracija, javno mnenje, anketna raziskava, empirični podatki

33 / 2011

Simona Zavratnik

Sodobne migracije v mnenjih slovenske javnosti

V besedilu avtorica obravnava percepcije slovenske javnosti o migracijah, integraciji imigrantov ter multikulturnosti. Izhaja iz koncepta integracije kot dvosmernega procesa medkulturne komunikacije, v katerem prihaja do nove kvalitete doseganja družbene kohezije. Ocene slovenske javnosti predstavlja v okviru treh migracijskih topik: 1. splošna stališča do migracij in migrantov – migranti kot grožnja ali nujni korektiv trga dela, 2. pozicioniranje Slovenije v sodobnih globaliziranih migracijskih tokovih in 3. integracijske politike kot instrument premikanja notranjih družbenih meja.
KLJUČNE BESEDE: migracije, integracija, javno mnenje, anketna raziskava, empirični podatki

33 / 2011

Matjaž Klemenčič

Reakcije jugoslovansk ih izseljencev in njihovih potomcev v ZDA na razpad nekdanje Jugoslavije (1989–1993)

V prispevku je orisano delovanje organizacij posameznih priseljenskih skupnosti v ZDA z območja nekdanje Jugoslavije. Te so na eni strani podpirale srbske interese in s tem enotno Jugoslavijo, na drugi pa interese drugih nekdanjih jugoslovanskih republik po ustanavljanju neodvisnih držav.
KLJUČNE BESEDE: jugoslovanski izseljenci, izseljenske organizacije, ZDA, nekdanja Jugoslavija

33 / 2011

Matjaž Klemenčič

Reakcije jugoslovansk ih izseljencev in njihovih potomcev v ZDA na razpad nekdanje Jugoslavije (1989–1993)

V prispevku je orisano delovanje organizacij posameznih priseljenskih skupnosti v ZDA z območja nekdanje Jugoslavije. Te so na eni strani podpirale srbske interese in s tem enotno Jugoslavijo, na drugi pa interese drugih nekdanjih jugoslovanskih republik po ustanavljanju neodvisnih držav.
KLJUČNE BESEDE: jugoslovanski izseljenci, izseljenske organizacije, ZDA, nekdanja Jugoslavija