Državna poseganja v način oblačenja s sprejemanjem državnih zakonov, različnih predpisov o primernosti oblačenja v različnih javnih inštitucijah ali s propagiranjem in podpiranjem določenih oblačilnih stilov imajo v številnih državah, tako v islamskem svetu kot tudi na Zahodu, bogato tradicijo. Z reguliranjem oblačenja državne oblasti v najrazličnejših družbenopolitičnih kontekstih korenito posegajo v vsakodnevno življenje ljudi in v njihove osebne oblačilne odločitve, s čimer vzdržujejo ali vzpostavljajo zaželjene družbene razmere. V središču omenjenih oblačilnih regulacij pa so že od nekdaj predvsem ženske. Med najbolj kontroverznimi in najbolj pogosto državno reguliranimi oblikami oblačenja žensk v 20. in 21. stoletju so prav gotovo različne oblike muslimanskega pokrivanja in zakrivanja.
KLJUČNE BESEDE: tančica, orientalizem, državno reguliranje oblačenja, (evropski) islam, (bosanski) muslimani

Državna poseganja v način oblačenja s sprejemanjem državnih zakonov, različnih predpisov o primernosti oblačenja v različnih javnih inštitucijah ali s propagiranjem in podpiranjem določenih oblačilnih stilov imajo v številnih državah, tako v islamskem svetu kot tudi na Zahodu, bogato tradicijo. Z reguliranjem oblačenja državne oblasti v najrazličnejših družbenopolitičnih kontekstih korenito posegajo v vsakodnevno življenje ljudi in v njihove osebne oblačilne odločitve, s čimer vzdržujejo ali vzpostavljajo zaželjene družbene razmere. V središču omenjenih oblačilnih regulacij pa so že od nekdaj predvsem ženske. Med najbolj kontroverznimi in najbolj pogosto državno reguliranimi oblikami oblačenja žensk v 20. in 21. stoletju so prav gotovo različne oblike muslimanskega pokrivanja in zakrivanja.
KLJUČNE BESEDE: tančica, orientalizem, državno reguliranje oblačenja, (evropski) islam, (bosanski) muslimani

Članek se tematsko ukvarja z usodo Slovencev v drugi svetovni vojni s poudarkom na dogodkih v Kraljevem in okolici. V njem so analizirani avtentični viri o vojnih beguncih različnega izvora iz obdobja med letoma 1941 in 1944 in najbolj tragičen dogodek na tem območju, masovno streljanje oktobra 1941. Z namenom personalizacije so kontekstualizirani podatki o slovenskih beguncih in njihovih rojakih, ki so od medvojnega obdobja živeli v Kraljevu in so bili žrtve vojnih zločinov enot vermahta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, deportacije, Slovenci, Kraljevo, množično streljanje

Članek se tematsko ukvarja z usodo Slovencev v drugi svetovni vojni s poudarkom na dogodkih v Kraljevem in okolici. V njem so analizirani avtentični viri o vojnih beguncih različnega izvora iz obdobja med letoma 1941 in 1944 in najbolj tragičen dogodek na tem območju, masovno streljanje oktobra 1941. Z namenom personalizacije so kontekstualizirani podatki o slovenskih beguncih in njihovih rojakih, ki so od medvojnega obdobja živeli v Kraljevu in so bili žrtve vojnih zločinov enot vermahta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, deportacije, Slovenci, Kraljevo, množično streljanje

V besedilu avtorica obravnava percepcije slovenske javnosti o migracijah, integraciji imigrantov ter multikulturnosti. Izhaja iz koncepta integracije kot dvosmernega procesa medkulturne komunikacije, v katerem prihaja do nove kvalitete doseganja družbene kohezije. Ocene slovenske javnosti predstavlja v okviru treh migracijskih topik: 1. splošna stališča do migracij in migrantov – migranti kot grožnja ali nujni korektiv trga dela, 2. pozicioniranje Slovenije v sodobnih globaliziranih migracijskih tokovih in 3. integracijske politike kot instrument premikanja notranjih družbenih meja.
KLJUČNE BESEDE: migracije, integracija, javno mnenje, anketna raziskava, empirični podatki

V besedilu avtorica obravnava percepcije slovenske javnosti o migracijah, integraciji imigrantov ter multikulturnosti. Izhaja iz koncepta integracije kot dvosmernega procesa medkulturne komunikacije, v katerem prihaja do nove kvalitete doseganja družbene kohezije. Ocene slovenske javnosti predstavlja v okviru treh migracijskih topik: 1. splošna stališča do migracij in migrantov – migranti kot grožnja ali nujni korektiv trga dela, 2. pozicioniranje Slovenije v sodobnih globaliziranih migracijskih tokovih in 3. integracijske politike kot instrument premikanja notranjih družbenih meja.
KLJUČNE BESEDE: migracije, integracija, javno mnenje, anketna raziskava, empirični podatki

V prispevku je orisano delovanje organizacij posameznih priseljenskih skupnosti v ZDA z območja nekdanje Jugoslavije. Te so na eni strani podpirale srbske interese in s tem enotno Jugoslavijo, na drugi pa interese drugih nekdanjih jugoslovanskih republik po ustanavljanju neodvisnih držav.
KLJUČNE BESEDE: jugoslovanski izseljenci, izseljenske organizacije, ZDA, nekdanja Jugoslavija

V prispevku je orisano delovanje organizacij posameznih priseljenskih skupnosti v ZDA z območja nekdanje Jugoslavije. Te so na eni strani podpirale srbske interese in s tem enotno Jugoslavijo, na drugi pa interese drugih nekdanjih jugoslovanskih republik po ustanavljanju neodvisnih držav.
KLJUČNE BESEDE: jugoslovanski izseljenci, izseljenske organizacije, ZDA, nekdanja Jugoslavija

Znanstveni članek naslavlja identitetne dileme Evrope v kontekstu prostega pretoka ljudi v in znotrajEvropske unije in posledično oblikovanje in krepitev kompleksnih vzporednih individualnih in kolektivnihidentitet. Avtorji se pri analizi opirajo na aktualne migracijske vidike EU in povezavo med migracijamiin identitetami. Skozi obsežen opus obstoječe literature o (evropski) identiteti soočajo različneteoretizacije kolektivnih identitet s političnim projektom evropske identitete, pri čemer izpostavijo zlastievropske nacionalizme, socialne in druge identitete v odnosu do evropske identitete ter (zlo)raboevropske identitete kot političnega orodja. V sklepu pa avtorji sugerirajo ključne smernice za znanstvenoraziskovanje v tem polju v prihodnje.
KLJUČNE BESEDE: Evropa, identiteta, Evropska unija, migracije

Znanstveni članek naslavlja identitetne dileme Evrope v kontekstu prostega pretoka ljudi v in znotrajEvropske unije in posledično oblikovanje in krepitev kompleksnih vzporednih individualnih in kolektivnihidentitet. Avtorji se pri analizi opirajo na aktualne migracijske vidike EU in povezavo med migracijamiin identitetami. Skozi obsežen opus obstoječe literature o (evropski) identiteti soočajo različneteoretizacije kolektivnih identitet s političnim projektom evropske identitete, pri čemer izpostavijo zlastievropske nacionalizme, socialne in druge identitete v odnosu do evropske identitete ter (zlo)raboevropske identitete kot političnega orodja. V sklepu pa avtorji sugerirajo ključne smernice za znanstvenoraziskovanje v tem polju v prihodnje.
KLJUČNE BESEDE: Evropa, identiteta, Evropska unija, migracije