Članek na primeru neprijavljenih delavcev iz Bangladeša, ki so v Grčiji zaposleni kot obiralci jagod, prikazuje, kako rasni kapitalizem prispeva k zdravstveni ranljivosti delavcev drugih ras iz nižjih družbenih slojev in jih izpostavlja večjemu tveganju za okužbo s covidom-19. Podcenjevanje delavcev na podlagi rase sovpada z ilegalnim statusom migrantov in s kulturno specifičnimi normami moškosti, ki normalizirajo diskurz zdravstvene »nezasluženosti« neprijavljenih migrantov. Nesvobodno delo je zakonsko utemeljeno z restriktivno delovno zakonodajo za migrante in s selektivnim zapiranjem oziroma deportacijo »ilegalnih« migrantov. K zdravstveni ogroženosti neprijavljenih delavcev v kmetijstvu prispevata predvsem strukturna in sistemska diskriminacija.
KLJUČNE BESEDE: Grčija, migrantski delavci v kmetijstvu, Covid-19, rasni kapitalizem, ilegalni migranti

Članek na primeru neprijavljenih delavcev iz Bangladeša, ki so v Grčiji zaposleni kot obiralci jagod, prikazuje, kako rasni kapitalizem prispeva k zdravstveni ranljivosti delavcev drugih ras iz nižjih družbenih slojev in jih izpostavlja večjemu tveganju za okužbo s covidom-19. Podcenjevanje delavcev na podlagi rase sovpada z ilegalnim statusom migrantov in s kulturno specifičnimi normami moškosti, ki normalizirajo diskurz zdravstvene »nezasluženosti« neprijavljenih migrantov. Nesvobodno delo je zakonsko utemeljeno z restriktivno delovno zakonodajo za migrante in s selektivnim zapiranjem oziroma deportacijo »ilegalnih« migrantov. K zdravstveni ogroženosti neprijavljenih delavcev v kmetijstvu prispevata predvsem strukturna in sistemska diskriminacija.
KLJUČNE BESEDE: Grčija, migrantski delavci v kmetijstvu, Covid-19, rasni kapitalizem, ilegalni migranti

Z izbruhom virusa SARS-CoV-2 in posledično pandemije Covida-19 je Japonska za zajezitev virusa sprejela sporne ukrepe. V nasprotju s številnimi visoko razvitimi državami je vsem nejaponskim državljanom, ne glede na njihov bivalni status, strogo prepovedala prehajanje meja. Ti ukrepi so enako prizadeli tako visoko- kot nizkokvalificirane tuje delavce. Članek obravnava izvajanje izrednih ukrepov v povezavi s tujci, hkrati pa pojasnjuje razvoj že obstoječe sociokulturne dinamike razlikovanja med »našimi« in »vašimi« ob soočenju s pandemijo.
KLJUČNE BESEDE: Japonska, meje, migracijske politike, Covid-19, zavrnitev vstopa

Z izbruhom virusa SARS-CoV-2 in posledično pandemije Covida-19 je Japonska za zajezitev virusa sprejela sporne ukrepe. V nasprotju s številnimi visoko razvitimi državami je vsem nejaponskim državljanom, ne glede na njihov bivalni status, strogo prepovedala prehajanje meja. Ti ukrepi so enako prizadeli tako visoko- kot nizkokvalificirane tuje delavce. Članek obravnava izvajanje izrednih ukrepov v povezavi s tujci, hkrati pa pojasnjuje razvoj že obstoječe sociokulturne dinamike razlikovanja med »našimi« in »vašimi« ob soočenju s pandemijo.
KLJUČNE BESEDE: Japonska, meje, migracijske politike, Covid-19, zavrnitev vstopa

Izbruh pandemije Covida-19 je povečal socialno diskriminacijo migrantov po vsem svetu. Premalo pa so raziskane oblike družbene stigme, s katero se soočajo migranti povratniki v svojih domačih deželah. Članek na podlagi poglobljenih intervjujev z bangladeškimi migranti, ki so se med pandemijo vračali iz Italije, analizira njihove izkušnje z diskriminacijo in družbenim nadlegovanjem v Bangladešu. Študija, ki izhaja iz Linkovega in Phelanovega (2001) konceptualnega okvira socialne stigme, ugotavlja, da se migranti povratniki soočajo z različnimi oblikami družbenega nadlegovanja in stigmatizacije, vključno z etiketiranjem, s stereotipizacijo, z družbenim ločevanjem, izgubo statusa in diskriminacijo.
KLJUČNE BESEDE: migranti povratniki, družbena stigma, Covid-19, Bangladeš, Italija

Izbruh pandemije Covida-19 je povečal socialno diskriminacijo migrantov po vsem svetu. Premalo pa so raziskane oblike družbene stigme, s katero se soočajo migranti povratniki v svojih domačih deželah. Članek na podlagi poglobljenih intervjujev z bangladeškimi migranti, ki so se med pandemijo vračali iz Italije, analizira njihove izkušnje z diskriminacijo in družbenim nadlegovanjem v Bangladešu. Študija, ki izhaja iz Linkovega in Phelanovega (2001) konceptualnega okvira socialne stigme, ugotavlja, da se migranti povratniki soočajo z različnimi oblikami družbenega nadlegovanja in stigmatizacije, vključno z etiketiranjem, s stereotipizacijo, z družbenim ločevanjem, izgubo statusa in diskriminacijo.
KLJUČNE BESEDE: migranti povratniki, družbena stigma, Covid-19, Bangladeš, Italija

Članek obravnava stiske migrantskih muslimanskih smetarjev med popolnim zaprtjem javnega življenja v Indiji in njihova prizadevanja za vrnitev v rodno pokrajino Assam. Družbeni, politični in verski predsodki so njihove finančne težave še povečali. Zaradi njihove pripadnosti bengalsko govoreči skupnosti miya, ki izvira iz Bangladeša, se indijske oblasti zanje niso menile, okrepljena protimuslimanska propaganda jih je v času lockdowna obravnavala kot »korona džihadiste«. Avtorica njihov boj za preživetje obravnava v okviru splošnega položaja muslimanov v Indiji, obenem pa se zavzema, da bi civilna družba naredila več za izboljšanje položaja najbolj marginaliziranih in ranljivih skupin. Raziskava je bila izvedena po telefonu, aplikaciji Zoom in z osebnimi intervjuji. 
KLJUČNE BESEDE: migranti iz Assama, Covid-19, zaprtje, skupnost miya, muslimanski prekariat, Indija

Članek obravnava stiske migrantskih muslimanskih smetarjev med popolnim zaprtjem javnega življenja v Indiji in njihova prizadevanja za vrnitev v rodno pokrajino Assam. Družbeni, politični in verski predsodki so njihove finančne težave še povečali. Zaradi njihove pripadnosti bengalsko govoreči skupnosti miya, ki izvira iz Bangladeša, se indijske oblasti zanje niso menile, okrepljena protimuslimanska propaganda jih je v času lockdowna obravnavala kot »korona džihadiste«. Avtorica njihov boj za preživetje obravnava v okviru splošnega položaja muslimanov v Indiji, obenem pa se zavzema, da bi civilna družba naredila več za izboljšanje položaja najbolj marginaliziranih in ranljivih skupin. Raziskava je bila izvedena po telefonu, aplikaciji Zoom in z osebnimi intervjuji. 
KLJUČNE BESEDE: migranti iz Assama, Covid-19, zaprtje, skupnost miya, muslimanski prekariat, Indija

Študija zajema 227 notranjih migrantov povratnikov s štirih območij zahodne Orise in prinaša temeljito analizo socialnoekonomske ranljivosti, ki so ji bili zaradi pandemije Covida-19 v Indiji izpostavljeni notranji migranti povratniki. Rezultati kažejo, da sta delni in popolni lockdown povzročila zaprtje tovarn in delovnih mest po vsej državi. Milijoni migrantov so zato izgubili dohodek in se soočili z negotovo prihodnostjo, kar jih prisililo k vračanju v domače vasi, kjer pa so naleteli na vse oblike socialno­ekonomske ranljivosti, družbeno in ekonomsko neenakopravnost, iz skupnosti pa so jih izključili tudi družinski člani in sovaščani. Vse našteto je negativno zaznamovalo njihovo duševno zdravje.
KLJUČNE BESEDE: notranji delovni migrant povratnik, Covid-19, ranljivosti, Indija

Študija zajema 227 notranjih migrantov povratnikov s štirih območij zahodne Orise in prinaša temeljito analizo socialnoekonomske ranljivosti, ki so ji bili zaradi pandemije Covida-19 v Indiji izpostavljeni notranji migranti povratniki. Rezultati kažejo, da sta delni in popolni lockdown povzročila zaprtje tovarn in delovnih mest po vsej državi. Milijoni migrantov so zato izgubili dohodek in se soočili z negotovo prihodnostjo, kar jih prisililo k vračanju v domače vasi, kjer pa so naleteli na vse oblike socialno­ekonomske ranljivosti, družbeno in ekonomsko neenakopravnost, iz skupnosti pa so jih izključili tudi družinski člani in sovaščani. Vse našteto je negativno zaznamovalo njihovo duševno zdravje.
KLJUČNE BESEDE: notranji delovni migrant povratnik, Covid-19, ranljivosti, Indija