Prispevek obravnava vpliv multikulturnih politik na evropsko državo blaginje. Empirični podatki kažejo, da pozitivne korelacije med implementacijo multikulturnih politik in povečanimi izdatki za socialne transferje ni zaznati, vendar se kljub temu v širši javnosti priseljevanje in implementacija multikulturnih politik pogosto označujeta kot grožnja obstoječi državi blaginje. Avtorici ne zavrneta a priori pomislekov, ki jih imajo državljani evropskih držav blaginje proti priseljevanju, temveč na njih gradita debato o spremembah koncepta socialne solidarnosti v dobi globalizacije.
KLJUČNE BESEDE: evropska država blaginje, multikulturne politike, priseljevanje, socialna solidarnost

Prispevek obravnava vpliv multikulturnih politik na evropsko državo blaginje. Empirični podatki kažejo, da pozitivne korelacije med implementacijo multikulturnih politik in povečanimi izdatki za socialne transferje ni zaznati, vendar se kljub temu v širši javnosti priseljevanje in implementacija multikulturnih politik pogosto označujeta kot grožnja obstoječi državi blaginje. Avtorici ne zavrneta a priori pomislekov, ki jih imajo državljani evropskih držav blaginje proti priseljevanju, temveč na njih gradita debato o spremembah koncepta socialne solidarnosti v dobi globalizacije.
KLJUČNE BESEDE: evropska država blaginje, multikulturne politike, priseljevanje, socialna solidarnost

Kdo so ženske, ki so pred pol stoletja strmele v oddaljujočo domačo obalo, ko so z ladjo odhajale v Francijo, v Aleksandrijo ali pa preko oceana v Ameriko? Zakaj so odhajale? Kakšne strahove in kakšne upe so imele? Na takšna in podobna vprašanja poskuša odgovoriti sedem raziskovalk in raziskovalcev v knjigi z naslovom Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb. Prispevki se osredotočajo na življenjske izkušnje in usode migrantk, delavk, mater in žena, gospodinjskih pomočnic in dojilj na tujem ter ukrajinskih, ruskih priseljenk in pokritih muslimank v Sloveniji.
Zgodbe oz. prispevke sta povezala in uredila Mirjam Milharčič Hladnik ter Jernej Mlekuž. Delo je izšlo pri založbi Migrantke, na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani leta 2009.

Kdo so ženske, ki so pred pol stoletja strmele v oddaljujočo domačo obalo, ko so z ladjo odhajale v Francijo, v Aleksandrijo ali pa preko oceana v Ameriko? Zakaj so odhajale? Kakšne strahove in kakšne upe so imele? Na takšna in podobna vprašanja poskuša odgovoriti sedem raziskovalk in raziskovalcev v knjigi z naslovom Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb. Prispevki se osredotočajo na življenjske izkušnje in usode migrantk, delavk, mater in žena, gospodinjskih pomočnic in dojilj na tujem ter ukrajinskih, ruskih priseljenk in pokritih muslimank v Sloveniji.
Zgodbe oz. prispevke sta povezala in uredila Mirjam Milharčič Hladnik ter Jernej Mlekuž. Delo je izšlo pri založbi Migrantke, na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani leta 2009.

Delo znanstvene svetnice na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU dr. Janje Žitnik Serafin z naslovom Večkulturna Slovenija in podnaslovom Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru obravnava nekatera izrazito aktualna vprašanja slovenske izseljenske in priseljenske problematike. V središču avtoričinega zanimanja sta predvsem vprašanji, kako lahko plodnejše medsebojno povezovanje slovenskih izseljencev v različnih delih sveta, zlasti povezovanje na področju njihove kulturne in umetniške ustvarjalnosti, pripomore k nadaljnjemu ohranjanju njihove narodne in kulturne zavesti ter kakšno vlogo lahko pri tem odigra posodobitev strategij Republike Slovenije na področju krepitve vezi s slovenskimi izseljenci. Delo uveljavljene in priznane raziskovalke vprašanj slovenskega izseljenstva, predvsem pa izseljenske književnosti, ne odraža samo avtoričinega izredno temeljitega in podrobnega poznavanja obravnavane problematike, temveč tudi njeno poudarjen.

Delo znanstvene svetnice na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU dr. Janje Žitnik Serafin z naslovom Večkulturna Slovenija in podnaslovom Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru obravnava nekatera izrazito aktualna vprašanja slovenske izseljenske in priseljenske problematike. V središču avtoričinega zanimanja sta predvsem vprašanji, kako lahko plodnejše medsebojno povezovanje slovenskih izseljencev v različnih delih sveta, zlasti povezovanje na področju njihove kulturne in umetniške ustvarjalnosti, pripomore k nadaljnjemu ohranjanju njihove narodne in kulturne zavesti ter kakšno vlogo lahko pri tem odigra posodobitev strategij Republike Slovenije na področju krepitve vezi s slovenskimi izseljenci. Delo uveljavljene in priznane raziskovalke vprašanj slovenskega izseljenstva, predvsem pa izseljenske književnosti, ne odraža samo avtoričinega izredno temeljitega in podrobnega poznavanja obravnavane problematike, temveč tudi njeno poudarjen.

Članek obravnava ženske v diplomaciji s stališča antropološke perspektive migrantskih transnacionalnih praks. V središče postavlja transnacionalne prakse žensk v diplomaciji, ki si prizadevajo ustanoviti in ohraniti vsakodnevno normalnost po njihovi izbiri v krajih njihovega začasnega bivanja. Članek s preusmeritvijo pozornosti z neprivilegiranih na različne privilegirane transnacionalne migrante omogoča različne vpoglede v podobnosti med praksami, s katerimi migranti izpogajajo normalnost skozi predmete in načine komuniciranja v različnih krajih vsakodnevnega življenja.
KLJUČNE BESEDE: diplomacija, transnacionalna migracija, ženske, prakse, predmeti

Članek obravnava ženske v diplomaciji s stališča antropološke perspektive migrantskih transnacionalnih praks. V središče postavlja transnacionalne prakse žensk v diplomaciji, ki si prizadevajo ustanoviti in ohraniti vsakodnevno normalnost po njihovi izbiri v krajih njihovega začasnega bivanja. Članek s preusmeritvijo pozornosti z neprivilegiranih na različne privilegirane transnacionalne migrante omogoča različne vpoglede v podobnosti med praksami, s katerimi migranti izpogajajo normalnost skozi predmete in načine komuniciranja v različnih krajih vsakodnevnega življenja.
KLJUČNE BESEDE: diplomacija, transnacionalna migracija, ženske, prakse, predmeti

Na podlagi primera sicilijanskih migrantov v Nemčiji prikažem odnos med oživljanjem obreda v migraciji, to je med premikanjem in reprodukcijo predmetov. Natančneje, gre za ponovno oživitev festivala sv. Jožefa, festivala lokalnega tipa, ki ga migranti iz specifičnega sicilijanskega kraja praznujejo v Nemčiji od 70. let dalje. Ta tako na materialnem kot simbolnem nivoju kaže tesne povezave z njihovim sicilijanskim domačim krajem in torej utrjuje identiteto in reproducira spomin. Pokazal bom, kako osebne variacije postanejo tradicija znotraj obsega individualnega razpona in v okviru rodu, in kako kult svetnika postane translociran skozi njegovo revitalizacijo v migraciji.
KLJUČNE BESEDE: migracija, sprememba obredov, družbena sprememba, sicilijanski migranti, vzajemnost

Na podlagi primera sicilijanskih migrantov v Nemčiji prikažem odnos med oživljanjem obreda v migraciji, to je med premikanjem in reprodukcijo predmetov. Natančneje, gre za ponovno oživitev festivala sv. Jožefa, festivala lokalnega tipa, ki ga migranti iz specifičnega sicilijanskega kraja praznujejo v Nemčiji od 70. let dalje. Ta tako na materialnem kot simbolnem nivoju kaže tesne povezave z njihovim sicilijanskim domačim krajem in torej utrjuje identiteto in reproducira spomin. Pokazal bom, kako osebne variacije postanejo tradicija znotraj obsega individualnega razpona in v okviru rodu, in kako kult svetnika postane translociran skozi njegovo revitalizacijo v migraciji.
KLJUČNE BESEDE: migracija, sprememba obredov, družbena sprememba, sicilijanski migranti, vzajemnost