Ocena je objavljena na ENG straneh.

Ocena je objavljena na ENG straneh.

Zadnji teden letošnjega avgusta je bila Ljubljana dobesedno preplavljena z ljudmi. Poleg turistov so vtis viška turistične sezone ustvarjali tudi antropologi (in ostali pridruženi člani), ki so se v slovenski prestolnici zbrali z vseh koncev Evrope in s še kakšne celine povrhu. Evropsko združenje socialnih antropologov je namreč podelilo slovenskim kolegom mandat za organizacijo osrednjega srečanja članov združenja, ki je vsaki dve leti. Tako je bila Ljubljana štiri dni ali celo kakšen dan več center »antropološkega vesolja« za skoraj 1200 (ni nobenega razloga, da ne bi verjeli besedam organizatorjev) antropologov.

Zadnji teden letošnjega avgusta je bila Ljubljana dobesedno preplavljena z ljudmi. Poleg turistov so vtis viška turistične sezone ustvarjali tudi antropologi (in ostali pridruženi člani), ki so se v slovenski prestolnici zbrali z vseh koncev Evrope in s še kakšne celine povrhu. Evropsko združenje socialnih antropologov je namreč podelilo slovenskim kolegom mandat za organizacijo osrednjega srečanja članov združenja, ki je vsaki dve leti. Tako je bila Ljubljana štiri dni ali celo kakšen dan več center »antropološkega vesolja« za skoraj 1200 (ni nobenega razloga, da ne bi verjeli besedam organizatorjev) antropologov.

U članku se analizira suvremena vanjska migracija međimurskog stanovništva prema zemljama Srednje Europe - Austriji, Njemačkoj i Švicarskoj, u razdoblju nakon Drugoga svjetskog rata, posebice nakon 1961. godine. Međimurje se nakon Drugoga svjetskog rata, među prvima u bivšoj državi, uključilo u tokove vanjske migracije radne snage zbog velike gospodarske nerazvijenosti, nemogućnosti zapošljavanja u rodnome kraju itd. Na smjerove vanjske migracije prema istraživanim europskim zemljama, pored geografske blizine i relativno dobre prometne povezanosti, utjecaj su imali i povijesno-politički i ekonomski odnosi navedenih zemalja s Hrvatskom te pojedinačni osobni kontakti s rođacima ili prijateljima migrantima, kao aktivnim sudionicima u stvaranju mreže uzajamnog povezivanja u prostoru u kojem borave i rade. Rezultati istraživanja pokazuju kako se međimurski radnici na privremenom radu u inozemstvu, uglavnom stekavši uvjete za mirovinu, vraćaju u rodni kraj, gdje su izgradili kuće, ugostiteljske objekte, ulagali u lokalnu infrastrukturu, malo obrtništvo i dr. i na taj način značajno sudjeluju u transformaciji naselja Međimurja.
Ključne riječi: Međimurje, vanjska migracija, povratnici, transformacija naselja

U članku se analizira suvremena vanjska migracija međimurskog stanovništva prema zemljama Srednje Europe - Austriji, Njemačkoj i Švicarskoj, u razdoblju nakon Drugoga svjetskog rata, posebice nakon 1961. godine. Međimurje se nakon Drugoga svjetskog rata, među prvima u bivšoj državi, uključilo u tokove vanjske migracije radne snage zbog velike gospodarske nerazvijenosti, nemogućnosti zapošljavanja u rodnome kraju itd. Na smjerove vanjske migracije prema istraživanim europskim zemljama, pored geografske blizine i relativno dobre prometne povezanosti, utjecaj su imali i povijesno-politički i ekonomski odnosi navedenih zemalja s Hrvatskom te pojedinačni osobni kontakti s rođacima ili prijateljima migrantima, kao aktivnim sudionicima u stvaranju mreže uzajamnog povezivanja u prostoru u kojem borave i rade. Rezultati istraživanja pokazuju kako se međimurski radnici na privremenom radu u inozemstvu, uglavnom stekavši uvjete za mirovinu, vraćaju u rodni kraj, gdje su izgradili kuće, ugostiteljske objekte, ulagali u lokalnu infrastrukturu, malo obrtništvo i dr. i na taj način značajno sudjeluju u transformaciji naselja Međimurja.
Ključne riječi: Međimurje, vanjska migracija, povratnici, transformacija naselja

Prispevek predstavlja slovensko pisateljico Zofko Kveder (1878–1926) kot urednico literarne revije Domači prijatelj (1904–1915), ki je v slovenščini izhajala v Pragi in jo je izdajal lastnik tovarne žitne kave ter drugih prehrambenih izdelkov, František Vydra. Poleg znanih slovenskih pisateljev in pesnikov, Ivana Cankarja, Antona Aškerca, Ksaverja Meška in drugih, so imeli priložnost za objavljanje tudi začetniki in še neuveljavljeni pisci, kot so bili France Bevk, Prežihov Voranc, Janko Glazer in Lea Fatur, ki jim je urednica bila pisateljska mentorica. Njene mentorske sposobnosti so razvidne iz analize odgovorov v rubriki Listnica uredništva.
KLJUČNE BESEDE: Domači prijatelj, slovenske literarne revije, Zofka Kveder, Slovenci na Češkem, František Vydra, Ivan Cankar, France Bevk, Prežihov Voranc, Praga.

Prispevek predstavlja slovensko pisateljico Zofko Kveder (1878–1926) kot urednico literarne revije Domači prijatelj (1904–1915), ki je v slovenščini izhajala v Pragi in jo je izdajal lastnik tovarne žitne kave ter drugih prehrambenih izdelkov, František Vydra. Poleg znanih slovenskih pisateljev in pesnikov, Ivana Cankarja, Antona Aškerca, Ksaverja Meška in drugih, so imeli priložnost za objavljanje tudi začetniki in še neuveljavljeni pisci, kot so bili France Bevk, Prežihov Voranc, Janko Glazer in Lea Fatur, ki jim je urednica bila pisateljska mentorica. Njene mentorske sposobnosti so razvidne iz analize odgovorov v rubriki Listnica uredništva.
KLJUČNE BESEDE: Domači prijatelj, slovenske literarne revije, Zofka Kveder, Slovenci na Češkem, František Vydra, Ivan Cankar, France Bevk, Prežihov Voranc, Praga.

Avtorja v prispevku analizirata koncept avtohtonosti, ki je v Sloveniji ustavna kategorija, in ugotavljata njegov (post)kolonialni izvor in nekritično privedbo v slovensko pravo in družboslovje, ki je bila v bistvu odvečna in slabo informirana. To je pokazalo tudi mnenje Ustavnega sodišča iz leta 1998, ki je ustavno kategorijo avtohtonosti, nanašajočo se na pripadnike italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji in Slovence v sosednjih državah, označilo za pomensko in v svojih pravnih konsekvencah nejasno. Nato avtorja opišeta okoliščine, v katerih je bil leta 2007 sprejet Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Nato razvijeta izviren predlog manjšinske zaščite, ki ne temelji več na primordialističnem modelu »krvne vsote«, temveč na zaščiti prostorov, v katerih se in so se v preteklosti odvijali specifični kulturni, jezikovni, socialni in etnični procesi razlikovanj in sobivanja. Vztrajanje pri primordialističnem in rasističnem razumevanju in rabi konceptov avtohnosti namreč vidita kot grožnjo vsem manjšinam v Sloveniji, in grožnjo z radikalno etnicizacijo nacionalnega prostora.
KJUČNE BESEDE: Romi, zakonodaja, primordializem, avtohtonost, modeli manjšinske zaščite

Avtorja v prispevku analizirata koncept avtohtonosti, ki je v Sloveniji ustavna kategorija, in ugotavljata njegov (post)kolonialni izvor in nekritično privedbo v slovensko pravo in družboslovje, ki je bila v bistvu odvečna in slabo informirana. To je pokazalo tudi mnenje Ustavnega sodišča iz leta 1998, ki je ustavno kategorijo avtohtonosti, nanašajočo se na pripadnike italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji in Slovence v sosednjih državah, označilo za pomensko in v svojih pravnih konsekvencah nejasno. Nato avtorja opišeta okoliščine, v katerih je bil leta 2007 sprejet Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Nato razvijeta izviren predlog manjšinske zaščite, ki ne temelji več na primordialističnem modelu »krvne vsote«, temveč na zaščiti prostorov, v katerih se in so se v preteklosti odvijali specifični kulturni, jezikovni, socialni in etnični procesi razlikovanj in sobivanja. Vztrajanje pri primordialističnem in rasističnem razumevanju in rabi konceptov avtohnosti namreč vidita kot grožnjo vsem manjšinam v Sloveniji, in grožnjo z radikalno etnicizacijo nacionalnega prostora.
KJUČNE BESEDE: Romi, zakonodaja, primordializem, avtohtonost, modeli manjšinske zaščite