Da bi prikazal odnose med državo in diasporo v kontekstu spreminjajočih mej in političnih sistemov po prvi svetovni vojni, avtor predstavi primera izseljencev iz Julijske krajine in Prekmurja. Medtem ko slovensko govoreče prebivalstvo Prekmurja zaradi dolgotrajnega madžarskega vpliva ni sprejemalo Jugoslavije, so bili slovenski in hrvaški izseljenci iz Julijske krajine navdušeni nad jugoslovansko idejo. Z raziskavo jugoslovanskega zunajteritorialnega narodotvornega procesa in identifikacij izseljencev avtor ugotavlja, da so prekmurski izseljenci ohranjali svojo nenacionalno identiteto, diaspora iz Julijske krajine pa je razvila svojo lastno vizijo jugoslovanske »domovine«.
Ključne besede: sporna ozemlja, odnosi med državo in diasporo, Julijska krajina, Prekmurje, prva Jugoslavija

Da bi prikazal odnose med državo in diasporo v kontekstu spreminjajočih mej in političnih sistemov po prvi svetovni vojni, avtor predstavi primera izseljencev iz Julijske krajine in Prekmurja. Medtem ko slovensko govoreče prebivalstvo Prekmurja zaradi dolgotrajnega madžarskega vpliva ni sprejemalo Jugoslavije, so bili slovenski in hrvaški izseljenci iz Julijske krajine navdušeni nad jugoslovansko idejo. Z raziskavo jugoslovanskega zunajteritorialnega narodotvornega procesa in identifikacij izseljencev avtor ugotavlja, da so prekmurski izseljenci ohranjali svojo nenacionalno identiteto, diaspora iz Julijske krajine pa je razvila svojo lastno vizijo jugoslovanske »domovine«.
Ključne besede: sporna ozemlja, odnosi med državo in diasporo, Julijska krajina, Prekmurje, prva Jugoslavija

Diaspore si pogosto predstavljamo kot neprodušno zaprte skupnosti. Vendar pa so bile meje srbske diaspore v Združenih državah Amerike za nekatere tujce presenetljivo prepustne – takšna je bila Ruth Mitchell, ki se je redno oblačila v četniška oblačila in tako nagovarjala srbske priseljence. Prispevek podaja tezo, da to dejanje etničnega prehoda spada v širši vzorec etničnih tujcev, ki so se pridruževali srbskim organizacijam v ZDA. Poleg Ruth Mitchell članek obravnava še štiri druge študije primera: Eleanor Calhoun, Johann Blose, Charles DeHarrack in Frank Melford. Diplomati so pri tem imeli vlogo paznikov teh srbofilov in so po svoji volji omejevali dostop do družbenih in političnih omrežij priseljencev – pri čemer pa je na to le redko vplivala etnična pripadnost teh srbofilov.
Ključne besede: srbska diaspora, srbofilija, ZDA, Jugoslavija, Ruth Mitchell

Diaspore si pogosto predstavljamo kot neprodušno zaprte skupnosti. Vendar pa so bile meje srbske diaspore v Združenih državah Amerike za nekatere tujce presenetljivo prepustne – takšna je bila Ruth Mitchell, ki se je redno oblačila v četniška oblačila in tako nagovarjala srbske priseljence. Prispevek podaja tezo, da to dejanje etničnega prehoda spada v širši vzorec etničnih tujcev, ki so se pridruževali srbskim organizacijam v ZDA. Poleg Ruth Mitchell članek obravnava še štiri druge študije primera: Eleanor Calhoun, Johann Blose, Charles DeHarrack in Frank Melford. Diplomati so pri tem imeli vlogo paznikov teh srbofilov in so po svoji volji omejevali dostop do družbenih in političnih omrežij priseljencev – pri čemer pa je na to le redko vplivala etnična pripadnost teh srbofilov.
Ključne besede: srbska diaspora, srbofilija, ZDA, Jugoslavija, Ruth Mitchell

Članek predstavlja štiri migracijske pripovedi iz treh držav: Brazilije, Argentine in Čila. Vključuje tako biografske pristope kot prikaze skupinskih identitet, analizira kulturno nostalgijo in nacionalistični odpor. Za ponazoritev kompleksne zgodovine avstro-ogrskega izseljevanja v Latinsko Ameriko članek predstavi zgodbe dalmatinskih poslovnih tajkunov Nicolása Mihanovicha v Argentini in Pascuala Baburizze v Čilu, praznovanje medetnične avstrijskosti v Ijuiju v Braziliji ter simbolično oblikovanje »druge Poljske«, ki so jo poljski migranti oblikovali v državi Paraná v Braziliji. Kljub temu, da je okrog 300.000 izseljencev iz Avstro-Ogrske novo domovino našlo v Latinski Ameriki, je bila ta tema doslej deležna le skromnega zanimanja raziskovalcev.
Ključne besede: Habsburški imperij, Južna Amerika, nacionalizem, nadnacionalna identiteta

Članek predstavlja štiri migracijske pripovedi iz treh držav: Brazilije, Argentine in Čila. Vključuje tako biografske pristope kot prikaze skupinskih identitet, analizira kulturno nostalgijo in nacionalistični odpor. Za ponazoritev kompleksne zgodovine avstro-ogrskega izseljevanja v Latinsko Ameriko članek predstavi zgodbe dalmatinskih poslovnih tajkunov Nicolása Mihanovicha v Argentini in Pascuala Baburizze v Čilu, praznovanje medetnične avstrijskosti v Ijuiju v Braziliji ter simbolično oblikovanje »druge Poljske«, ki so jo poljski migranti oblikovali v državi Paraná v Braziliji. Kljub temu, da je okrog 300.000 izseljencev iz Avstro-Ogrske novo domovino našlo v Latinski Ameriki, je bila ta tema doslej deležna le skromnega zanimanja raziskovalcev.
Ključne besede: Habsburški imperij, Južna Amerika, nacionalizem, nadnacionalna identiteta

Avstro-ogrski voditelji so v odgovoru na čezatlantske migracije delovali zelointervencijsko, prizadevali so si vzdrževati lojalnost svoje diaspore v Ameriki. Taprispevek razkriva aktivno vlogo, ki jo je imela avstro-ogrska vlada – še posebej paUrad ogrskega predsednika vlade – pri nadzoru lojalnosti migrantov v ZDA od leta1902 do izbruha prve svetovne vojne. Raziskuje tako uspehe politike kot proteste, kijih je ta povzročala. Intervencija je sledila čezmorskim selitvam – vlada je upravljalas selitveno birokracijo in si je prek tiska, cerkve in kulturnih dogodkov prizadevala zavključitev v življenje izseljencev. Več ukrepov Avstro-Ogrske za vzdrževanje lojalnostije imelo ravno nasprotne učinke od želenih in je podžgalo proteste migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, Avstro-Ogrska, Ameriška akcija, panslavizem

Avstro-ogrski voditelji so v odgovoru na čezatlantske migracije delovali zelointervencijsko, prizadevali so si vzdrževati lojalnost svoje diaspore v Ameriki. Taprispevek razkriva aktivno vlogo, ki jo je imela avstro-ogrska vlada – še posebej paUrad ogrskega predsednika vlade – pri nadzoru lojalnosti migrantov v ZDA od leta1902 do izbruha prve svetovne vojne. Raziskuje tako uspehe politike kot proteste, kijih je ta povzročala. Intervencija je sledila čezmorskim selitvam – vlada je upravljalas selitveno birokracijo in si je prek tiska, cerkve in kulturnih dogodkov prizadevala zavključitev v življenje izseljencev. Več ukrepov Avstro-Ogrske za vzdrževanje lojalnostije imelo ravno nasprotne učinke od želenih in je podžgalo proteste migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, Avstro-Ogrska, Ameriška akcija, panslavizem

Uvod je objavljen na angleških straneh.

Uvod je objavljen na angleških straneh.