9 / 1998

Marjan Drnovšek

Knjižna ocena - Polona Šega, Slovenski kostanjarji na Dunaju: Prebivalci nekdanjega velikolaškega okraja kot kostanjarji v cesarskem mestu (Seidlova zbirka, 19. knjiga). Dolenjska založba & Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Novo mesto 1997, 119 str.

Etnologinja Polona Šega, zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisjeZRC SAZU, je v knjižni obliki izdala diplomsko nalogo (1994) o slovenskih kostanjarjih na Dunaju. Za nalogo je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Rezultat njenega večletnega dela, k ije bilo razprto med Dolenjsko, Ljubljano in Dunajem in pri katerem je uporabila pričevanja osebnih informatorjev, arhivsko, časopisno in slikovno gradivo ter literaturo, je lepo viden v knjižici, ki nas popelje v življenje slovenskih kostanjarjev na Dunaju. To ni samo etnološka, ampak tudi zgodovinska študija, ki jo kot raziskovalec slovenskih izseljenskih gibanj z veseljem vzamem v roke z mislijo: postavljen je še en kamenček v mozaiku, ki nosi naslov Slovensko izseljenstvo. Pisana je v prijetnem jeziku, kar omogoča njeno dostopnost tudi nestrokovnjaku.

9 / 1998

Marjan Drnovšek

Knjižna ocena - Polona Šega, Slovenski kostanjarji na Dunaju: Prebivalci nekdanjega velikolaškega okraja kot kostanjarji v cesarskem mestu (Seidlova zbirka, 19. knjiga). Dolenjska založba & Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Novo mesto 1997, 119 str.

Etnologinja Polona Šega, zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisjeZRC SAZU, je v knjižni obliki izdala diplomsko nalogo (1994) o slovenskih kostanjarjih na Dunaju. Za nalogo je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Rezultat njenega večletnega dela, k ije bilo razprto med Dolenjsko, Ljubljano in Dunajem in pri katerem je uporabila pričevanja osebnih informatorjev, arhivsko, časopisno in slikovno gradivo ter literaturo, je lepo viden v knjižici, ki nas popelje v življenje slovenskih kostanjarjev na Dunaju. To ni samo etnološka, ampak tudi zgodovinska študija, ki jo kot raziskovalec slovenskih izseljenskih gibanj z veseljem vzamem v roke z mislijo: postavljen je še en kamenček v mozaiku, ki nosi naslov Slovensko izseljenstvo. Pisana je v prijetnem jeziku, kar omogoča njeno dostopnost tudi nestrokovnjaku.

9 / 1998

Branko Marušič

Knjižna ocena - Annales: Anali za istrske in mediteranske študije, 10/1997, series historia et sociologia 4, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Koper 1997, 390 str.

V knjižnih poročilih in ocenah, ki jih objavlja revija Dve domovini, doslej še ni bila predstavljena koprska revija Annales, ki izhaja od leta 1991 ter je imela v začetku podnaslov Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin (sedanji podnaslov ima od 6. številke dalje; od 4. številke dalje izhaja tudi v dveh ločenih in posebej oštevilčenih serijah: historia naturalis in historia et sociologia, vendar je temeljna numeracije revije zaporedna). Razlog je preprost, Annales niso objavljali gradiva, ki bi bilo posebej povezano s problemi izseljenstva. Deseta številka pa prinaša v rubriki Migracije šest razprav, ki govore o migracijah in izseljenstvu od srednjega veka do let po drugi svetovni vojni. Sicer pa predstavljajo vsebino obsežnega zbornika tudi Arheološke študije, monografske razprave o Marijini rotundi pri koprski stolnici, Gospodarsko zgodovinske študije, Regionalna polifonija II., Jadranske etimologije in stalni rubriki Delo naših zavodov in društev ter Ocene in poročila.

9 / 1998

Branko Marušič

Knjižna ocena - Annales: Anali za istrske in mediteranske študije, 10/1997, series historia et sociologia 4, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Koper 1997, 390 str.

V knjižnih poročilih in ocenah, ki jih objavlja revija Dve domovini, doslej še ni bila predstavljena koprska revija Annales, ki izhaja od leta 1991 ter je imela v začetku podnaslov Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin (sedanji podnaslov ima od 6. številke dalje; od 4. številke dalje izhaja tudi v dveh ločenih in posebej oštevilčenih serijah: historia naturalis in historia et sociologia, vendar je temeljna numeracije revije zaporedna). Razlog je preprost, Annales niso objavljali gradiva, ki bi bilo posebej povezano s problemi izseljenstva. Deseta številka pa prinaša v rubriki Migracije šest razprav, ki govore o migracijah in izseljenstvu od srednjega veka do let po drugi svetovni vojni. Sicer pa predstavljajo vsebino obsežnega zbornika tudi Arheološke študije, monografske razprave o Marijini rotundi pri koprski stolnici, Gospodarsko zgodovinske študije, Regionalna polifonija II., Jadranske etimologije in stalni rubriki Delo naših zavodov in društev ter Ocene in poročila.

9 / 1998

Marko Terseglav

Knjižna ocena - Marija Stanonik, ur., Traditiones: Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, št. 26/1997. Ljubljana 1997, 470 str.

V zadnjih nekaj letih je zbornik Traditiones pod uredništvom dr. MarijeStanonik dobil nekoliko drugačno vsebinsko podobo, saj se je urednica odločala za tematske številke. Vsakokratna tema je bila označena že na platnicah zbornika. 23. številka ima naslov Naš živi jezik in prinaša jezikoslovne teme, 24. številka je posvečena slovstveni folklori, 25. nosi naslov Besede in reči. Zadnja, 26. številk z naslovom Res Slovenica - quo vadis? pa je posvečena vprašanjem slovenske narodne identitete oziroma prepoznavnosti. Tema bo zanimiva za širši krog bralcev in za raziskovalce različnih humanističnih in družboslovnih strok, saj obravnava več vidikov, ne samo etnološkega.

9 / 1998

Marko Terseglav

Knjižna ocena - Marija Stanonik, ur., Traditiones: Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, št. 26/1997. Ljubljana 1997, 470 str.

V zadnjih nekaj letih je zbornik Traditiones pod uredništvom dr. MarijeStanonik dobil nekoliko drugačno vsebinsko podobo, saj se je urednica odločala za tematske številke. Vsakokratna tema je bila označena že na platnicah zbornika. 23. številka ima naslov Naš živi jezik in prinaša jezikoslovne teme, 24. številka je posvečena slovstveni folklori, 25. nosi naslov Besede in reči. Zadnja, 26. številk z naslovom Res Slovenica - quo vadis? pa je posvečena vprašanjem slovenske narodne identitete oziroma prepoznavnosti. Tema bo zanimiva za širši krog bralcev in za raziskovalce različnih humanističnih in družboslovnih strok, saj obravnava več vidikov, ne samo etnološkega.

9 / 1998

Milan Likič Guček, Janja Žitnik Serafin

Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori, Portorož, 1.-5. september 1998

Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je pod vodstvom predstojnice dr. Irene Gantar Godina organiziral mednarodno konferenco z naslovom Ob 100.obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori, ki je potekala v portoroškem hotelu Emona v Bernardinu od 1.-5. septembra 1998. Srečanja se je udeležilo 30 referentov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije,Velike Britanije, Poljske, Rusije, Kanade in ZDA.

9 / 1998

Milan Likič Guček, Janja Žitnik Serafin

Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori, Portorož, 1.-5. september 1998

Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je pod vodstvom predstojnice dr. Irene Gantar Godina organiziral mednarodno konferenco z naslovom Ob 100.obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori, ki je potekala v portoroškem hotelu Emona v Bernardinu od 1.-5. septembra 1998. Srečanja se je udeležilo 30 referentov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije,Velike Britanije, Poljske, Rusije, Kanade in ZDA.

9 / 1998

Marija Samec

Prireditve ob 100-letnici rojstva Louisa Adamiča

Malo je slovenskih pisateljev, ki bi se tako močno uveljavili v svetu, kot je to uspelo Louisu Adamiču. Zato smo slovesno počastili njegovo 100-letnico rojstva.

9 / 1998

Marija Samec

Prireditve ob 100-letnici rojstva Louisa Adamiča

Malo je slovenskih pisateljev, ki bi se tako močno uveljavili v svetu, kot je to uspelo Louisu Adamiču. Zato smo slovesno počastili njegovo 100-letnico rojstva.