Ta članek se ukvarja z zgodovinskimi in razredno pogojenimi procesi transnacionalizma in integracije, kot se kažejo skozi materialno kulturo. Svet materialnih dobrin vidim kot sredstvo za razkrivanje dnevnih, potencialno svetovljanskih praks, skozi katere migranti (po)ustvarjajo vezi do krajev izvora in destinacije. Tako prispevajo k transnacionalizaciji in kozmopolitizaciji subjektivnosti ljudi, s katerimi so v interakciji: finskimi »domorodci« in tistimi, ki so ostali doma. Analiza temelji na več-lokacijski etnografiji, opravljeni na Poljskem in Finskem.
KLJUČNE BESEDE: transnacionalizem, integracija, materialna kultura, poljska migracija, Finska

Ta članek se ukvarja z zgodovinskimi in razredno pogojenimi procesi transnacionalizma in integracije, kot se kažejo skozi materialno kulturo. Svet materialnih dobrin vidim kot sredstvo za razkrivanje dnevnih, potencialno svetovljanskih praks, skozi katere migranti (po)ustvarjajo vezi do krajev izvora in destinacije. Tako prispevajo k transnacionalizaciji in kozmopolitizaciji subjektivnosti ljudi, s katerimi so v interakciji: finskimi »domorodci« in tistimi, ki so ostali doma. Analiza temelji na več-lokacijski etnografiji, opravljeni na Poljskem in Finskem.
KLJUČNE BESEDE: transnacionalizem, integracija, materialna kultura, poljska migracija, Finska

Na splošno se remitence nanašajo na vrsto transferjev med migranti na eni in posamezniki ter skupinami v deželah izvora na drugi strani. Poleg samih transferjev članek obravnava predvsem motivacije, vzorce in vrste remitenc, ki jih lahko definiramo kot različne oblike daril. Avtorici se skozi raziskavo praks remitiranja posvečata analizi procesov povezovanja in ohranitvi občutka pripadnosti deželi izvora ter procesom migrantovega vključevanja v deželi sprejema. Razpravljata tudi o pomenu družbene odgovornosti, ki je lahko vidna v migrantovi vključitvi v sprejemno družbo, in hkrati ohranjanju občutka pripadnosti pa tudi imidžu, družbeni moči ter spoštovanju v družbi, iz katere izhaja. Poudarek članka je tako na osebnih motivacijah migranta kot na motivacijskih dejavnikih, ki so prisotni v deželah, vključenih v transnacionalne povezave, ki procese remitiranja lahko ne samo stimulirajo temveč tudi ovirajo. Avtorici nadalje razpravljata o družbeni in demografski distribuciji in pomenu družbenega pritiska, s katerim se srečujejo migranti, ter o pričakovanjih drugih članov družbenih mrež, ki imajo pri procesih remitiranja odločilno vlogo.
KLJUČNE BESEDE: remitence, družbene mreže, migracije, Arabci, Bošnjaki

Na splošno se remitence nanašajo na vrsto transferjev med migranti na eni in posamezniki ter skupinami v deželah izvora na drugi strani. Poleg samih transferjev članek obravnava predvsem motivacije, vzorce in vrste remitenc, ki jih lahko definiramo kot različne oblike daril. Avtorici se skozi raziskavo praks remitiranja posvečata analizi procesov povezovanja in ohranitvi občutka pripadnosti deželi izvora ter procesom migrantovega vključevanja v deželi sprejema. Razpravljata tudi o pomenu družbene odgovornosti, ki je lahko vidna v migrantovi vključitvi v sprejemno družbo, in hkrati ohranjanju občutka pripadnosti pa tudi imidžu, družbeni moči ter spoštovanju v družbi, iz katere izhaja. Poudarek članka je tako na osebnih motivacijah migranta kot na motivacijskih dejavnikih, ki so prisotni v deželah, vključenih v transnacionalne povezave, ki procese remitiranja lahko ne samo stimulirajo temveč tudi ovirajo. Avtorici nadalje razpravljata o družbeni in demografski distribuciji in pomenu družbenega pritiska, s katerim se srečujejo migranti, ter o pričakovanjih drugih članov družbenih mrež, ki imajo pri procesih remitiranja odločilno vlogo.
KLJUČNE BESEDE: remitence, družbene mreže, migracije, Arabci, Bošnjaki

Avtorica trdi, da etnografski vpogledi v osebna razmerja migrantov skozi objekte in njihovo udeležbo v družbenih mrežah, kot se kaže skozi objekte, lahko odprejo nove načine razumevanja migracij in prispevajo k ustvarjanju novih konceptualnih vidikov preučevanja le-teh. Avtorica razpravlja o konceptualnih in metodoloških problemih in oriše teme, ki povezujejo etnografske primere, ki so predstavljeni v prispevkih tega tematskega slopa. Najpomembnejša tema je premislek predpostavljenih kolektivnih identitetah imigrantov. Prisvajanja in reprezentacije (ponavadi etnične) pripadnosti so morda ločene od načinov oblikovanja lastnih transnacionalnih družbenih polj.
KLJUČNE BESEDE: transnacionalno družbeno polje, objekt, etnografija

Avtorica trdi, da etnografski vpogledi v osebna razmerja migrantov skozi objekte in njihovo udeležbo v družbenih mrežah, kot se kaže skozi objekte, lahko odprejo nove načine razumevanja migracij in prispevajo k ustvarjanju novih konceptualnih vidikov preučevanja le-teh. Avtorica razpravlja o konceptualnih in metodoloških problemih in oriše teme, ki povezujejo etnografske primere, ki so predstavljeni v prispevkih tega tematskega slopa. Najpomembnejša tema je premislek predpostavljenih kolektivnih identitetah imigrantov. Prisvajanja in reprezentacije (ponavadi etnične) pripadnosti so morda ločene od načinov oblikovanja lastnih transnacionalnih družbenih polj.
KLJUČNE BESEDE: transnacionalno družbeno polje, objekt, etnografija

Ob izidu prvih izbranih besedil zgodovinarke in teoretičarke Luise Passerini v slovenskem jeziku se besedilo posveti prikazu njenih teoretskih in metodoloških utemeljitev koncepta subjektivnosti in intersubjektivnosti. V kontekstu migracijskih študij prikaže uporabnost ustne zgodovine in uporabe avto/biografskih virov pa tudi nujnost razumevanja konceptov subjektivnosti in intersubjektivnosti pri tem. Opozarja na raznolike načine proučevanja migracij, ki tudi pri nas počasi razkrivajo subjektivne izkušnje migrantskega procesa tako pri slovenskih izseljencih in izseljenkah kot tudi pri priseljencih in priseljenkah v slovenskem prostoru.
KLJUČNE BESEDE: ustna zgodovina, življenjske pripovedi, migracije, subjektivnost, intersubjektivnost.

Ob izidu prvih izbranih besedil zgodovinarke in teoretičarke Luise Passerini v slovenskem jeziku se besedilo posveti prikazu njenih teoretskih in metodoloških utemeljitev koncepta subjektivnosti in intersubjektivnosti. V kontekstu migracijskih študij prikaže uporabnost ustne zgodovine in uporabe avto/biografskih virov pa tudi nujnost razumevanja konceptov subjektivnosti in intersubjektivnosti pri tem. Opozarja na raznolike načine proučevanja migracij, ki tudi pri nas počasi razkrivajo subjektivne izkušnje migrantskega procesa tako pri slovenskih izseljencih in izseljenkah kot tudi pri priseljencih in priseljenkah v slovenskem prostoru.
KLJUČNE BESEDE: ustna zgodovina, življenjske pripovedi, migracije, subjektivnost, intersubjektivnost.

Članek obravnava delovanje slovenskega diplomata dr. Izidorja Cankarja na diplomatskem predstavništvu Kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu v letih 1936–1942. Raziskava njegovega delovanja temelji na virih iz arhivov v Ljubljani in Beogradu, pri čemer je še zlasti natančno ovrednotena njegova korespondenca z vodilnimi slovenskimi politiki na predvečer druge svetovne vojne in med vojno samo. Cankar se je suvereno uveljavil kot diplomatski predstavnik, hkrati pa je bil prvi jugoslovanski poslanik, ki si je kot prioriteto zastavil skrb za slovenske izseljence iz Primorske.
KLJUČNE BESEDE: Izidor Cankar, Kraljevina Jugoslavija, Argentina, diplomacija, slovenski izseljenci

Članek obravnava delovanje slovenskega diplomata dr. Izidorja Cankarja na diplomatskem predstavništvu Kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu v letih 1936–1942. Raziskava njegovega delovanja temelji na virih iz arhivov v Ljubljani in Beogradu, pri čemer je še zlasti natančno ovrednotena njegova korespondenca z vodilnimi slovenskimi politiki na predvečer druge svetovne vojne in med vojno samo. Cankar se je suvereno uveljavil kot diplomatski predstavnik, hkrati pa je bil prvi jugoslovanski poslanik, ki si je kot prioriteto zastavil skrb za slovenske izseljence iz Primorske.
KLJUČNE BESEDE: Izidor Cankar, Kraljevina Jugoslavija, Argentina, diplomacija, slovenski izseljenci