Tekom štiridesetih let razprav o begu možganov na Slovenskem so se porodile različne ideje o tem, kaj storiti, da bi preprečili dolgoročne negativne družbenoekonomske posledice bega možganov. Predlogi se razpenjajo od ukrepov za omejevanje izseljevanja izobraženega in visoko usposobljenega kadra prek razmislekov o nujnem spodbujanju vračanja do ideje o mednarodnem sodelovanju, ki je bilo v jedru predloga za »Tretjo slovensko univerzo«. Odhajanje bi morali urediti tako, da to ne bi predstavljalo odliva znanja, ampak njegovo oplemenitenje – z organiziranjem transnacionalne mreže, po katerih znanje kroži in se tudi vrača.
Ključne besede: migracije, beg možganov, Tretja slovenska univerza, izseljenci, mobilnost

Tekom štiridesetih let razprav o begu možganov na Slovenskem so se porodile različne ideje o tem, kaj storiti, da bi preprečili dolgoročne negativne družbenoekonomske posledice bega možganov. Predlogi se razpenjajo od ukrepov za omejevanje izseljevanja izobraženega in visoko usposobljenega kadra prek razmislekov o nujnem spodbujanju vračanja do ideje o mednarodnem sodelovanju, ki je bilo v jedru predloga za »Tretjo slovensko univerzo«. Odhajanje bi morali urediti tako, da to ne bi predstavljalo odliva znanja, ampak njegovo oplemenitenje – z organiziranjem transnacionalne mreže, po katerih znanje kroži in se tudi vrača.
Ključne besede: migracije, beg možganov, Tretja slovenska univerza, izseljenci, mobilnost

Članek prinaša rezultate raziskave, izvedene med predstavniki zvez kulturnih društev pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Na osnovi polstrukturiranih intervjujev smo ugotavljali, kako sogovorniki ocenjujejo položaj svojih skupnosti v šolstvu in kaj od njega pričakujejo. Rezultati so interpretirani s perspektive multikulturnih politik, ki se v Sloveniji oblikujejo glede na različne pravne statuse narodnih skupin in skupnosti. Rezultati kažejo na odsotnost jasne politike izobraževanja za učence pripadnike narodov nekdanje SFRJ, do česar se sogovorniki kritično opredelijo.
Ključne besede: multikulturna izobraževalna politika, narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, učenci priseljenci

Članek prinaša rezultate raziskave, izvedene med predstavniki zvez kulturnih društev pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Na osnovi polstrukturiranih intervjujev smo ugotavljali, kako sogovorniki ocenjujejo položaj svojih skupnosti v šolstvu in kaj od njega pričakujejo. Rezultati so interpretirani s perspektive multikulturnih politik, ki se v Sloveniji oblikujejo glede na različne pravne statuse narodnih skupin in skupnosti. Rezultati kažejo na odsotnost jasne politike izobraževanja za učence pripadnike narodov nekdanje SFRJ, do česar se sogovorniki kritično opredelijo.
Ključne besede: multikulturna izobraževalna politika, narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, učenci priseljenci

V prispevku predstavljamo rezultate raziskave o učinkovitih prilagoditvah pouka na daljavo za učence s priseljenskim ozadjem v drugem valu epidemije v Sloveniji. Odgovori majhnih vzorcev učiteljev (N = 29) na spletno anketo nakazujejo upad težav z opremo IKT v primerjavi s prvim valom, medtem ko so se še vedno prisotne težave, povezane z učenjem in učnim jezikom ter posledicami socialne izolacije. Učitelji so individualizirali način poučevanja in učne pomoči glede na zaznane jezikovne in učne težave ter osebne stiske. Raznojezični pristopi so se izkazali za učinkovite pri zagotavljanju inkluzivnega poučevanja v večkulturnih okoljih in bi jih veljalo krepiti tudi pri pouku v šoli.
Ključne besede: pouk na daljavo, epidemija covida-19, učenci s priseljenskim ozadjem, inkluzivno izobraževanje, večjezičnost

V prispevku predstavljamo rezultate raziskave o učinkovitih prilagoditvah pouka na daljavo za učence s priseljenskim ozadjem v drugem valu epidemije v Sloveniji. Odgovori majhnih vzorcev učiteljev (N = 29) na spletno anketo nakazujejo upad težav z opremo IKT v primerjavi s prvim valom, medtem ko so se še vedno prisotne težave, povezane z učenjem in učnim jezikom ter posledicami socialne izolacije. Učitelji so individualizirali način poučevanja in učne pomoči glede na zaznane jezikovne in učne težave ter osebne stiske. Raznojezični pristopi so se izkazali za učinkovite pri zagotavljanju inkluzivnega poučevanja v večkulturnih okoljih in bi jih veljalo krepiti tudi pri pouku v šoli.
Ključne besede: pouk na daljavo, epidemija covida-19, učenci s priseljenskim ozadjem, inkluzivno izobraževanje, večjezičnost

Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, otroci priseljenci, otroci begunci, vključevanje, osnovna šola, srednja šola, vrtec

Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, otroci priseljenci, otroci begunci, vključevanje, osnovna šola, srednja šola, vrtec

Prenovljena osnovno- in srednješolska zakonodaja predvideva intenzivni začetni tečaj slovenščine ter individualno spremljanje napredka vključevanja. Na voljo je vedno več didaktičnega gradiva za različno starostno stopnjo otrok, a izzivi ostajajo. Še več jih je pri izvajanju medkulturnega dialoga v okviru pouka. Učni načrti in učna gradiva bi morali odsevati družbeno raznolikost, a so priseljenke in priseljenci, pripadnice in pripadniki manjšin v njih največkrat nevidni ali prikazani pristransko. To je treba spremeniti in tudi njim samim omogočiti, da se predstavijo ter spregovorijo o izzivih vključevanja, o sestavljeni identiteti in o svoji vlogi v družbi.
Ključne besede: otroci priseljenci, intenzivni tečaj slovenščine, učni načrti, evrocentrizem, življenjske zgodbe

Prenovljena osnovno- in srednješolska zakonodaja predvideva intenzivni začetni tečaj slovenščine ter individualno spremljanje napredka vključevanja. Na voljo je vedno več didaktičnega gradiva za različno starostno stopnjo otrok, a izzivi ostajajo. Še več jih je pri izvajanju medkulturnega dialoga v okviru pouka. Učni načrti in učna gradiva bi morali odsevati družbeno raznolikost, a so priseljenke in priseljenci, pripadnice in pripadniki manjšin v njih največkrat nevidni ali prikazani pristransko. To je treba spremeniti in tudi njim samim omogočiti, da se predstavijo ter spregovorijo o izzivih vključevanja, o sestavljeni identiteti in o svoji vlogi v družbi.
Ključne besede: otroci priseljenci, intenzivni tečaj slovenščine, učni načrti, evrocentrizem, življenjske zgodbe