11-12 / 2000

Jernej Mlekuž

Vloga »izvornega« prostora v narodnostnem opredeljevanju: primer devetih »slovenskih« izseljencev in njihovih potomcev, živečih v Mendozi v Argentini

Povezanost skupinske identitete neke družbene skupine s prostorom, v katerem biva, se oblikuje skozi družbene odnose in ne izhaja iz prostora samega. Izseljenci in njihovi potomci so v stalni razdvojenosti med odnosi, ki jih imajo z večinsko družbo, in odnosi znotraj izseljenske skupnosti in družine; s tem tudi v stalni razdvojenosti med »izvorno«in novo domovino. Navezanost oziroma pripadnost »izvornemu« prostoru se tesno povezuje s pripadnostjo »izvorni« kulturi oziroma »izvorni« etnični (narodni) identiteti, čeprav odnos ni vedno linearen. Največkrat je tudi težko ali nemogoče razlikovati med miljejem prostora in kulture, med občutki teritorialne vezanosti ali pripadnosti in etnično ali nacionalno samozavestjo.

11-12 / 2000

Jernej Mlekuž

Vloga »izvornega« prostora v narodnostnem opredeljevanju: primer devetih »slovenskih« izseljencev in njihovih potomcev, živečih v Mendozi v Argentini

Povezanost skupinske identitete neke družbene skupine s prostorom, v katerem biva, se oblikuje skozi družbene odnose in ne izhaja iz prostora samega. Izseljenci in njihovi potomci so v stalni razdvojenosti med odnosi, ki jih imajo z večinsko družbo, in odnosi znotraj izseljenske skupnosti in družine; s tem tudi v stalni razdvojenosti med »izvorno«in novo domovino. Navezanost oziroma pripadnost »izvornemu« prostoru se tesno povezuje s pripadnostjo »izvorni« kulturi oziroma »izvorni« etnični (narodni) identiteti, čeprav odnos ni vedno linearen. Največkrat je tudi težko ali nemogoče razlikovati med miljejem prostora in kulture, med občutki teritorialne vezanosti ali pripadnosti in etnično ali nacionalno samozavestjo.

11-12 / 2000

Aleksej Kalc

Prispevki za zgodovino izseljevanja iz Beneške Slovenije: primer občine Sovodnje/Savogna

Prispevek obravnava izseljevanje iz občine Sovodnje v Beneški Sloveniji, najzahodnejšem delu slovenskega etničnega ozemlja, ki se najaha v deželi Furlaniji—Julijski krajini (severovzhodna Italija) in ki sodi med najizrazitejša izseljenska območja tega prostora. Vprvem delu je podan pregled izseljenskih procesov pred in po prvi svetovni vojni na osnovi občinskih registrov prebivalstva, s posebnim ozirom na usmeritve, potek in težo izseljevanja v krajevnem družbeno-gospodarskem sistemu. V drugem deluje na osnovi osebnih pričevanj govor o osebnih in kolektivnih izseljenskih izkušnjah prebivalstva po drugi svetovni vojni, ko je pojav prešel od pretežno začasnih oblik do trajne razpršitve prebivalstvav najrazličnejše smeri, kar je imelo kot posledico odmiranje izvornih krajev.

11-12 / 2000

Aleksej Kalc

Prispevki za zgodovino izseljevanja iz Beneške Slovenije: primer občine Sovodnje/Savogna

Prispevek obravnava izseljevanje iz občine Sovodnje v Beneški Sloveniji, najzahodnejšem delu slovenskega etničnega ozemlja, ki se najaha v deželi Furlaniji—Julijski krajini (severovzhodna Italija) in ki sodi med najizrazitejša izseljenska območja tega prostora. Vprvem delu je podan pregled izseljenskih procesov pred in po prvi svetovni vojni na osnovi občinskih registrov prebivalstva, s posebnim ozirom na usmeritve, potek in težo izseljevanja v krajevnem družbeno-gospodarskem sistemu. V drugem deluje na osnovi osebnih pričevanj govor o osebnih in kolektivnih izseljenskih izkušnjah prebivalstva po drugi svetovni vojni, ko je pojav prešel od pretežno začasnih oblik do trajne razpršitve prebivalstvav najrazličnejše smeri, kar je imelo kot posledico odmiranje izvornih krajev.

11-12 / 2000

Milena Bevc, Valentina Prevolnik-Rupel

Meddržavne selitve prebivalcev Slovenije ter obseg emigrantov in tujcev v Sloveniji - devetdeseta leta

Članek, ki temelji na raziskavi »Migracije v Sloveniji z luči vključitve v EU«, prikazuje najprej nekatere glavne metodološke utemeljitve, nato sledi prikaz »zaloge« slovenskih emigrantov v tujini in tujcev v Sloveniji ter meddržavnih selitvenih tokov v zadnjih dveh desetletjih. Na koncu so prikazane glavne sklepne ugotovitve. Jedro prispevka predstavlja prikaz meddržavnih selitvenih tokov, v okviru katerega prikazujemo tako legalne kot nelegalne tokove. Statistično evidentirani legalni tokovi vključujejo do srede devetdesetih let selitve državljanov, po tem letu pa tudi selitve tujcev. Selitve državljanov predstavljajo majhen delež vseh statistično evidentiranih meddržavnih selitvenih tokov Slovenije. Ne glede na pokritje legalnih meddržavnih selitev je imela Slovenija v zadnjih dveh desetletjihv teh selitvah neto selitveni prirast. Nelegalno priseljevanje je precej obsežnejše od legalnega; v drugi polovici devetdesetih let je slednjega presegalo za 60%.

11-12 / 2000

Milena Bevc, Valentina Prevolnik-Rupel

Meddržavne selitve prebivalcev Slovenije ter obseg emigrantov in tujcev v Sloveniji - devetdeseta leta

Članek, ki temelji na raziskavi »Migracije v Sloveniji z luči vključitve v EU«, prikazuje najprej nekatere glavne metodološke utemeljitve, nato sledi prikaz »zaloge« slovenskih emigrantov v tujini in tujcev v Sloveniji ter meddržavnih selitvenih tokov v zadnjih dveh desetletjih. Na koncu so prikazane glavne sklepne ugotovitve. Jedro prispevka predstavlja prikaz meddržavnih selitvenih tokov, v okviru katerega prikazujemo tako legalne kot nelegalne tokove. Statistično evidentirani legalni tokovi vključujejo do srede devetdesetih let selitve državljanov, po tem letu pa tudi selitve tujcev. Selitve državljanov predstavljajo majhen delež vseh statistično evidentiranih meddržavnih selitvenih tokov Slovenije. Ne glede na pokritje legalnih meddržavnih selitev je imela Slovenija v zadnjih dveh desetletjihv teh selitvah neto selitveni prirast. Nelegalno priseljevanje je precej obsežnejše od legalnega; v drugi polovici devetdesetih let je slednjega presegalo za 60%.

11-12 / 2000

Marjan Drnovšek

Slovensko izseljensko gradivo: Okrogla miza, Ljubljana, 31. maj 2000

V Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani je 31. maja 2000 potekala okrogla miza na tem o »Slovensko izseljensko gradivo«. Diskusija je bila omejena na vprašanja, ki so se nanašala na tisto arhivsko, muzejsko, etnološko, umetniško, knjižno, časopisno, filmsko in drugače zapisano gradivo, ki je nastalo med izseljenci in je po raznih poteh prišlo v Slovenijo ali v zamejstvo v Italiji in Avstriji.
V času okrogle mize je izšel Vodnik po arhivskem gradivu Inštituta za slovenskoizseljenstvo ZRC SAZU , ki ga je pripravil Dean Ceglar. Zasnovan je bil tudi kot spodbuda in vzorec objave za druge imetnike tovrstnega gradiva.

11-12 / 2000

Marjan Drnovšek

Slovensko izseljensko gradivo: Okrogla miza, Ljubljana, 31. maj 2000

V Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani je 31. maja 2000 potekala okrogla miza na tem o »Slovensko izseljensko gradivo«. Diskusija je bila omejena na vprašanja, ki so se nanašala na tisto arhivsko, muzejsko, etnološko, umetniško, knjižno, časopisno, filmsko in drugače zapisano gradivo, ki je nastalo med izseljenci in je po raznih poteh prišlo v Slovenijo ali v zamejstvo v Italiji in Avstriji.
V času okrogle mize je izšel Vodnik po arhivskem gradivu Inštituta za slovenskoizseljenstvo ZRC SAZU , ki ga je pripravil Dean Ceglar. Zasnovan je bil tudi kot spodbuda in vzorec objave za druge imetnike tovrstnega gradiva.

11-12 / 2000

Tatjana Žitnik

Bibliometrijska analiza desetih letnikov revije Dve domovini/Two Homelands

V bibliometrijski analizi so obdelani kvantitativni podatki o člankih in prispevkih ternjihovih avtorjih v reviji Dve domovini/Two Homelands. V letih od 1990 do 1999 je 87 avtorjev na 2500 straneh objavilo 210 tekstov. Prevladujejo znanstveni članki, ki zavzemajo 81% celotnega obsega. Njihov delež proti vsoti znanstvenih in strokovnih prispevkovje 88%. Razmerje med članki v slovenskem jeziku in angleškimi teksti je 65:35. Revija ima močan mednarodni značaj: 44% sodelavcev prihaja iz tujine (iz 14 držav).Značilna je izrazita interdisciplinarnost: avtorji delujejo na 15 različnih znanstvenih področjih. 69% avtorjev ima magisterij ali doktorat znanosti. 74% avtorjev je (bilo) zaposlenihna univerzah in inštitutih.

11-12 / 2000

Tatjana Žitnik

Bibliometrijska analiza desetih letnikov revije Dve domovini/Two Homelands

V bibliometrijski analizi so obdelani kvantitativni podatki o člankih in prispevkih ternjihovih avtorjih v reviji Dve domovini/Two Homelands. V letih od 1990 do 1999 je 87 avtorjev na 2500 straneh objavilo 210 tekstov. Prevladujejo znanstveni članki, ki zavzemajo 81% celotnega obsega. Njihov delež proti vsoti znanstvenih in strokovnih prispevkovje 88%. Razmerje med članki v slovenskem jeziku in angleškimi teksti je 65:35. Revija ima močan mednarodni značaj: 44% sodelavcev prihaja iz tujine (iz 14 držav).Značilna je izrazita interdisciplinarnost: avtorji delujejo na 15 različnih znanstvenih področjih. 69% avtorjev ima magisterij ali doktorat znanosti. 74% avtorjev je (bilo) zaposlenihna univerzah in inštitutih.