Družbenokulturno učinkovanje sodobne popularne glasbe je večplastno in večsmerno. Po eni strani je sodobna popularna glasba v veliki meri deteritorializirana; produkcijsko, distribucijsko in recepcijsko namreč ni enoznačno prostorsko usidrana, temveč je vpeta v izrazito transnacionalen kontekst. Po drugi strani je ravno popularna glasba pomemben izrazni medij, ki lahko na ravni zvoka, besedil in uprizoritveno-recepcijskih praks ter z njimi povezanih prostorov deluje družbeno kohezivno, kot povezovalno in identifikacijsko sredstvo, lahko pa tudi konfliktno oziroma razdiralno. Z drugimi besedami: popularno glasbo zadnjega stoletja močno zaznamujeta fluidnost in vpetost v različne migracijske tokove ter z njimi povezane identifikacijske procese.

Družbenokulturno učinkovanje sodobne popularne glasbe je večplastno in večsmerno. Po eni strani je sodobna popularna glasba v veliki meri deteritorializirana; produkcijsko, distribucijsko in recepcijsko namreč ni enoznačno prostorsko usidrana, temveč je vpeta v izrazito transnacionalen kontekst. Po drugi strani je ravno popularna glasba pomemben izrazni medij, ki lahko na ravni zvoka, besedil in uprizoritveno-recepcijskih praks ter z njimi povezanih prostorov deluje družbeno kohezivno, kot povezovalno in identifikacijsko sredstvo, lahko pa tudi konfliktno oziroma razdiralno. Z drugimi besedami: popularno glasbo zadnjega stoletja močno zaznamujeta fluidnost in vpetost v različne migracijske tokove ter z njimi povezane identifikacijske procese.

Članek obravnava jezikovno realnost slovenskih državljanov v Avstriji, ki s prenosom svojega prebivališča ali delovnega mesta zaradi nemščine, njenih različic in drugih jezikov, ki se tam govorijo, vstopijo v jezikovno heterogen družbeni prostor. Namen raziskave je bil na eni strani ugotoviti, katere jezike in jezikovne zvrsti slovenski uporabljajo državljani v svojem (delovnem) vsakdanjiku v Avstriji, na drugi strani pa, ali med priseljenci in čezmejnimi delavci obstajajo statistično značilne razlike. Raziskava ponuja prvi sociolingvistični vpogled v še precej neraziskano temo.
Ključne besede: jezikovna praksa, priseljenci, čezmejni delavci, Avstrija, nemščina

Članek obravnava jezikovno realnost slovenskih državljanov v Avstriji, ki s prenosom svojega prebivališča ali delovnega mesta zaradi nemščine, njenih različic in drugih jezikov, ki se tam govorijo, vstopijo v jezikovno heterogen družbeni prostor. Namen raziskave je bil na eni strani ugotoviti, katere jezike in jezikovne zvrsti slovenski uporabljajo državljani v svojem (delovnem) vsakdanjiku v Avstriji, na drugi strani pa, ali med priseljenci in čezmejnimi delavci obstajajo statistično značilne razlike. Raziskava ponuja prvi sociolingvistični vpogled v še precej neraziskano temo.
Ključne besede: jezikovna praksa, priseljenci, čezmejni delavci, Avstrija, nemščina

Članek govori o podpori priseljencem in njihovih potrebah pri učenju jezika za potrebe dela z vidika delovne organizacije. Ta podpora ni pomembna samo za uspešno opravljanje delovnih nalog, temveč tudi za uspešno socialno vključenost priseljencev v delovno in družbeno okolje. V raziskavi je bil uporabljen kombiniran kvantitativno-kvalitativni raziskovalni pristop. Avtorje je zanimalo, na kakšen način organizirati jezikovno izobraževanje na delovnem mestu za tujce ter s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo slovenske organizacije, ki zaposlujejo tujce. Na podlagi opravljene raziskave so razvili priporočila za prakso za organizacije, ki zaposlujejo tujce.
Ključne besede: priseljenci, izobraževanje, integracija, učenje jezika, organizacija

Članek govori o podpori priseljencem in njihovih potrebah pri učenju jezika za potrebe dela z vidika delovne organizacije. Ta podpora ni pomembna samo za uspešno opravljanje delovnih nalog, temveč tudi za uspešno socialno vključenost priseljencev v delovno in družbeno okolje. V raziskavi je bil uporabljen kombiniran kvantitativno-kvalitativni raziskovalni pristop. Avtorje je zanimalo, na kakšen način organizirati jezikovno izobraževanje na delovnem mestu za tujce ter s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo slovenske organizacije, ki zaposlujejo tujce. Na podlagi opravljene raziskave so razvili priporočila za prakso za organizacije, ki zaposlujejo tujce.
Ključne besede: priseljenci, izobraževanje, integracija, učenje jezika, organizacija

Avtor v članku preučuje leposlovje, še posebej prevedena feljtonska dela, v slovensko-ameriškem časopisu Prosveta v prvem desetletju njegovega izhajanja (1916–1926) in ga v tem pogledu primerja s tremi drugimi češko-ameriškimi časopisi. S primerjavami na osnovi literarne zgodovine in publicističnih praks prepoznava pomen leposlovja v časopisih priseljenskih skupnosti tistega obdobja. Avtor obravnava tudi namene objavljanja prevodov v časopisu Prosveta z vidika vzpostavljanja etničnih skupnosti in izgradnje naroda v Ameriki. Časopis je bil smatran kot institucija za vzpostavljanje skupnosti, pri čemer so imeli pomembno vlogo prispevki bralcev.
Ključne besede: etnični časopisi, literarno prevajanje, slovenska književnost, ameriški Slovenci

Avtor v članku preučuje leposlovje, še posebej prevedena feljtonska dela, v slovensko-ameriškem časopisu Prosveta v prvem desetletju njegovega izhajanja (1916–1926) in ga v tem pogledu primerja s tremi drugimi češko-ameriškimi časopisi. S primerjavami na osnovi literarne zgodovine in publicističnih praks prepoznava pomen leposlovja v časopisih priseljenskih skupnosti tistega obdobja. Avtor obravnava tudi namene objavljanja prevodov v časopisu Prosveta z vidika vzpostavljanja etničnih skupnosti in izgradnje naroda v Ameriki. Časopis je bil smatran kot institucija za vzpostavljanje skupnosti, pri čemer so imeli pomembno vlogo prispevki bralcev.
Ključne besede: etnični časopisi, literarno prevajanje, slovenska književnost, ameriški Slovenci