Članek predstavlja štiri migracijske pripovedi iz treh držav: Brazilije, Argentine in Čila. Vključuje tako biografske pristope kot prikaze skupinskih identitet, analizira kulturno nostalgijo in nacionalistični odpor. Za ponazoritev kompleksne zgodovine avstro-ogrskega izseljevanja v Latinsko Ameriko članek predstavi zgodbe dalmatinskih poslovnih tajkunov Nicolása Mihanovicha v Argentini in Pascuala Baburizze v Čilu, praznovanje medetnične avstrijskosti v Ijuiju v Braziliji ter simbolično oblikovanje »druge Poljske«, ki so jo poljski migranti oblikovali v državi Paraná v Braziliji. Kljub temu, da je okrog 300.000 izseljencev iz Avstro-Ogrske novo domovino našlo v Latinski Ameriki, je bila ta tema doslej deležna le skromnega zanimanja raziskovalcev.
Ključne besede: Habsburški imperij, Južna Amerika, nacionalizem, nadnacionalna identiteta

Članek predstavlja štiri migracijske pripovedi iz treh držav: Brazilije, Argentine in Čila. Vključuje tako biografske pristope kot prikaze skupinskih identitet, analizira kulturno nostalgijo in nacionalistični odpor. Za ponazoritev kompleksne zgodovine avstro-ogrskega izseljevanja v Latinsko Ameriko članek predstavi zgodbe dalmatinskih poslovnih tajkunov Nicolása Mihanovicha v Argentini in Pascuala Baburizze v Čilu, praznovanje medetnične avstrijskosti v Ijuiju v Braziliji ter simbolično oblikovanje »druge Poljske«, ki so jo poljski migranti oblikovali v državi Paraná v Braziliji. Kljub temu, da je okrog 300.000 izseljencev iz Avstro-Ogrske novo domovino našlo v Latinski Ameriki, je bila ta tema doslej deležna le skromnega zanimanja raziskovalcev.
Ključne besede: Habsburški imperij, Južna Amerika, nacionalizem, nadnacionalna identiteta

Avstro-ogrski voditelji so v odgovoru na čezatlantske migracije delovali zelointervencijsko, prizadevali so si vzdrževati lojalnost svoje diaspore v Ameriki. Taprispevek razkriva aktivno vlogo, ki jo je imela avstro-ogrska vlada – še posebej paUrad ogrskega predsednika vlade – pri nadzoru lojalnosti migrantov v ZDA od leta1902 do izbruha prve svetovne vojne. Raziskuje tako uspehe politike kot proteste, kijih je ta povzročala. Intervencija je sledila čezmorskim selitvam – vlada je upravljalas selitveno birokracijo in si je prek tiska, cerkve in kulturnih dogodkov prizadevala zavključitev v življenje izseljencev. Več ukrepov Avstro-Ogrske za vzdrževanje lojalnostije imelo ravno nasprotne učinke od želenih in je podžgalo proteste migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, Avstro-Ogrska, Ameriška akcija, panslavizem

Avstro-ogrski voditelji so v odgovoru na čezatlantske migracije delovali zelointervencijsko, prizadevali so si vzdrževati lojalnost svoje diaspore v Ameriki. Taprispevek razkriva aktivno vlogo, ki jo je imela avstro-ogrska vlada – še posebej paUrad ogrskega predsednika vlade – pri nadzoru lojalnosti migrantov v ZDA od leta1902 do izbruha prve svetovne vojne. Raziskuje tako uspehe politike kot proteste, kijih je ta povzročala. Intervencija je sledila čezmorskim selitvam – vlada je upravljalas selitveno birokracijo in si je prek tiska, cerkve in kulturnih dogodkov prizadevala zavključitev v življenje izseljencev. Več ukrepov Avstro-Ogrske za vzdrževanje lojalnostije imelo ravno nasprotne učinke od želenih in je podžgalo proteste migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, Avstro-Ogrska, Ameriška akcija, panslavizem

Uvod je objavljen na angleških straneh.

Uvod je objavljen na angleških straneh.

Abcčć migracij, besedilo z veliko izredno močnimi točkami, želi biti slovar in nekakšen poljudni »uvodnik« za nepodučenega bralca. Pri tem opravi sijajno delo. Gesla so koncizna in neduhamorna. Je dostopno v najboljšem smislu – ko rečenica postane prezapletena, avtor vedro in glasno naznani svoje nezadovoljstvo; tudi njemu se (kot verjetno tudi bralcu) nemarno zafecljajo možgani, ko zasliši besedno zvezo »pozitiven migracijski saldo« ali »diskurzivni post-prizmatični zasuk«. Obenem pa je skrajno previden, da ne bi iz »poljudnosti« nenamerno odtaval v temnosivo goščo trivialnega. Svojo pozicijo sproti obelodani. Vsako geslo ima celovit smisel, obenem pa avtor z zavidljivo lahkotnostjo preskakuje med sodobnostjo, zgodovino in prihodnostjo; med gesli in med pomenskimi sklopi. In tako bralčeva glava hvaležno sledi Indijancem, ki – pred 20.000 leti – iz Azije čez Beringov preliv sopihajo v svojo novo domovino. Sledi Kolumbu, ki v »novi svet« prinese sebe, svojo posadko, bakterije in silovite družbene spremembe. Sledi krompirju, ki prinaša izobilje; manku krompirja, ki prinaša pogubo in množično izseljevanje iz Irske. Bralec si živo (ampak res živo) predstavlja svoje bradate, hudo neurejene prednike, ki med 6. in 7. stoletjem iz Zakarpatja capljajo na zahod. Možgane mu lahkotno odnese v čase, ko se Avstrijci cmarijo v mineštri »številnih ljudstev s srbečimi petami«, in v poznejše čase, ko fevdalna gospoda iz nemških dežel v različne dele dežele svoje podložnike razpošilja »kot svinjske pršute«.

Abcčć migracij, besedilo z veliko izredno močnimi točkami, želi biti slovar in nekakšen poljudni »uvodnik« za nepodučenega bralca. Pri tem opravi sijajno delo. Gesla so koncizna in neduhamorna. Je dostopno v najboljšem smislu – ko rečenica postane prezapletena, avtor vedro in glasno naznani svoje nezadovoljstvo; tudi njemu se (kot verjetno tudi bralcu) nemarno zafecljajo možgani, ko zasliši besedno zvezo »pozitiven migracijski saldo« ali »diskurzivni post-prizmatični zasuk«. Obenem pa je skrajno previden, da ne bi iz »poljudnosti« nenamerno odtaval v temnosivo goščo trivialnega. Svojo pozicijo sproti obelodani. Vsako geslo ima celovit smisel, obenem pa avtor z zavidljivo lahkotnostjo preskakuje med sodobnostjo, zgodovino in prihodnostjo; med gesli in med pomenskimi sklopi. In tako bralčeva glava hvaležno sledi Indijancem, ki – pred 20.000 leti – iz Azije čez Beringov preliv sopihajo v svojo novo domovino. Sledi Kolumbu, ki v »novi svet« prinese sebe, svojo posadko, bakterije in silovite družbene spremembe. Sledi krompirju, ki prinaša izobilje; manku krompirja, ki prinaša pogubo in množično izseljevanje iz Irske. Bralec si živo (ampak res živo) predstavlja svoje bradate, hudo neurejene prednike, ki med 6. in 7. stoletjem iz Zakarpatja capljajo na zahod. Možgane mu lahkotno odnese v čase, ko se Avstrijci cmarijo v mineštri »številnih ljudstev s srbečimi petami«, in v poznejše čase, ko fevdalna gospoda iz nemških dežel v različne dele dežele svoje podložnike razpošilja »kot svinjske pršute«.

Knjižna ocena je objavljena na angleških straneh.

Knjižna ocena je objavljena na angleških straneh.